Kaj mi ostaja po vrnitvi iz Kenije? Predvsem spraševanje o svojem poslanstvu in o načrtu, ki ga ima On z mano. Kako živeti, kako ljubiti kot je On ljubil in kako se brezmejno podarjati drugim. Spraševanje o tem, kaj mi je bilo dano in kaj naj iz tega naredim. Kako naj vsakdanjih malenkostih in v majhnih dejanjih izpolnjujem Njegov načrt.

Izkušnja Pota mi je odprla oči, me naučila opaziti človeka in videti v njem Jezusa. Dala mi je nov zagon in željo delati dobro, zbudila me je iz lenobnega sna in me pognala nazaj živet življenje.

Afrika ti res ukrade srce! To sem vedela že po prvem obisku te čudovite celine. Tamkajšnji ljudje so vedno nasmejani in te toplo sprejmejo in otroci so hvaležni za vsak čas, ki jim ga podariš. Enostavno doživiš eno samo ljubezen in mir.

Naučila sem se kaj pomeniti biti človek, kaj pomeni biti ponižen in kaj ljubiti. Naučila sem se, kaj pomeni delati s srcem, pomagati z ljubeznijo in se izgubiti v ljubezni do drugih.

Šele zdaj se zavedam, kaj v življenju največ pomeni: iskren nasmeh, stisk dlani, prijateljski objem… Malgaši so nam pokazali pravo bogastvo, ki drugje po svetu počasi ugaša.

POTA so zanimiva izkušnja, ki ni lahka, ki pa mi je dala nova spoznanja, nove prijatelje, nove poglede… Dotaknila sem se misijonarskega dela, dela, ki sem si ga kot otrok želela opravljat v svojem življenju.