Naša pot v Kazahstan se je začela na letališču Jožeta Pučnika – po domače na Brniku. Marsikdo tako misli, pa se moti. Začela se je že veliko prej, se razvijala in stopnjevala vse do najpomembnejšega vprašanja: koliko majic pa potrebujem? In še enega, malo manj perečega: kam bomo pa dali ves material za delavnice? Na koncu nam je uspelo! Brez težav smo sredi noči prispeli v Astano.
Naš prvi dan na misijonu sta zaznamovala topel sprejem domačinov in vroč čaj, pa tudi petja v različnih jezikih ni manjkalo. Sproščeno vzdušje se je nadaljevalo med našo prvo nalogo: priprava večerje ob praznovanju rojstnega dneva brata Pavla. Po mnenju gostov smo jo uspešno opravili. Dneva pa nismo zaključili s praznovanjem; pred spanjem smo morali še prepakirati, nastaviti budilko na 6.30, kajti ob 8.15 naš vlak odpelje…
Leave A Comment