Pota prostovoljci smo večino nedelj v maju in juniju (nekaj tudi že v marcu) preživeli na župnijah po celi Sloveniji. Tako naša nedelja ni izgledala čisto običajno, z umirjenim zajtrkom in odhodom k maši, ampak se je dan začel že zelo zgodaj. Velikokrat smo morali vstati tudi že ob petih ali še bolj zgodaj (4.30), da smo pravočasno prišli do župnije.

Tako smo skupaj obiskali kar 27 župnij (Župnija Kamnje in Črniče, Mirna Peč, Novo mesto frančiškani, Župnija Smlednik, Olimje, Župnija Marijinega oznanjenja, Moravče, Šmartno pri Litiji, Litija, Polhov Gradec, Cerklje na gorenjskem, Celje sv. Cecilija, Adergas, Kranj Zlato Polje, Mengeš, Murska Sobota, Žiri, Jarše, Sveti Peter pod svetimi gorami, Dornberk, Miren, Renče, Mala Nedelja, Ljutomer, Branik, Homec in Preska).

Vsaka nedelja pa je bila po svoje posebna in zanimiva izkušnja, ki se je bomo zagotovo še dolgo spominjali. 

  • Včasih za zbiranje nismo imeli na voljo mize in smo se morali znajti drugače.
  • Zagotovo nam bo ostalo v spominu to, kako so se v župniji vedno potrudili in nam pripravili slasten zajtrk (ponekod zelo obilen s hrenovkami, biftkom).
  • V Šmarnem pri Litiji smo bile zelo navdušene nad notranjostjo same cerkve, zato nam je župnik prijazno ponudil voden ogled z razlago slik in fresk.
  • V Polhovem Gradcu smo že doživeli delček Madagaskarja, ko smo obiskali podružnico in tam predstavljali projekt ter zbirali sredstva. Vožnja do tja je namreč že rahlo spominjala na malgaške ceste in njihov promet.
  • Vedno pa je bila zanimiva tudi vožnja do župnij, brez navigacije skoraj ni šlo. Na poti na primorsko k Emi in Žanu pa smo kljub navigaciji zgrešile izvoz. Pogovor v avtu je bil čisto preveč zanimiv in napet, da bi zraven uspele še spremljati navigacijo. Ampak smo kljub temu srečno prispele in tako še malo bolj spoznale skrite kotičke Slovenije. 
  • Zelo zanimivo je bilo poslušati ljudi, ki so se ustavljali pri mizah in nam razlagali o njihovih izkušnjah z Madagaskarjem. Veliko izmed njih je že obiskalo Madagaskar ali pa poznajo kakšnega od misijonarjev. 
  • Na nekaterih župnijah smo med sveto mašo v času pridige odgovarjali na vprašanja povezana s projektom ali z našimi osebnimi prepričanji.

Zagotovo pa so bile zanimive tudi nekatere izjave duhovnikov: 

  • Duhovnik pred blagoslovom po prebranem opisu odprave: »2000 otrok, ste slišali, razumete vi to, razumete zakaj grejo tja.« in še: » Pa poglejte ju no, pa s tako energijo, to sta kr´ za oženit!« 

Vsem župnikom bi se radi še enkrat zahvalili za to, da ste nas sprejeli in s tem pokazali podporo projektu. Hvala tudi vsem, ki ste s finančnimi sredstvi in z molitivjo podprli naš projekt. Prosimo vas, da nam duhovno podporo dajete še naprej, saj se sedaj zares odpravljamo na Madagaskar in nam bodo vaše molitve še kako prav prišle. 🙂