Z iztekanjem časa, ki nam je ostal do odhoda v Bolivijo narašča veselo vzdušje, nasmehi se še bolj vtisnejo v naše spomine, vezi med nami pa se krepijo. Tudi drugo vikend pripravo si bo vsaka izmed nas zapomnila kot delo prepleteno z učenjem, zabavo in toplino. Pri Nataši doma, v Stari Oselici, kjer osebo razvedri že pogled na hribovito pokrajino, zelene travnike in gozdove, smo se zbrale v soboto, 25. 5. in ob 10.00 začele z delom.

Prva pomembna naloga vikenda je bila rezervacija letalske karte – 31.7. iz Zagreba letimo proti Santa Cruzu! Ko smo se pogovorile še o cepljenju, vizi in drugih potrebnih zadevah, nas je čakalo okusno kosilo.

Popoldanski del so sestavljale zabavne zamisli za delavnice, kot so origami, šivanje medvedkov, kvačkanje, slikanje, in igre, ki so v nas prebujale spomine na otroštvo. Zaigrala je tudi kitara in po sobi so zadonele pesmi v španščini, izmed katerih nam je k srcu najbolj prirasla: »Yo tengo un amigo que me ama.« Prevod bi se glasil: »Imam prijatelja, ki me ljubi,« kar se nanaša na Jezusa. Ljubi nas prostovoljce, ki nas vodi skozi projekt, bolne otroke, ki jim vliva moč, daje nov pogled na življenje in pošilja pomoč, in vse ljudi, ki jim stoji ob strani na poti življenja.

Dan smo končale z večernim sprehodom v naravi, nekaj posnetimi fotografijami, peko kolačev, pogovorom in smehom. Pred spanjem smo še pripravile vse potrebno za predstavitev pri dveh svetih mašah v Novi in Stari Oselici, nato pa je sledil zaslužen počitek.

Navdušeni ljudje, podpora, nasmehi in molitve so nekaj, kar nam vedno pogreje srca. Tudi tokratni obisk župnij ni bil izjema. Druženje po maši sta spremljala vesel klepet in pecivo, glede darov pa smo bile spet pozitivno presenečene.

Po kosilu smo se poslovile, hvaležne za skupni vikend in dogodke, ki smo jih skupaj preživele ter poslanstvo, ki si ga delimo.