Otroci, učiteljice, vzgojiteljice, sestre in drugo osebje so nas zelo lepo sprejeli v svojo skupnost.

V tem tednu smo še posebej triletnike ter njihovo vzgojiteljico osvojile s slovenskimi bansi, igrami in pesmicami, kot so mareketenge, Marko skače, banana, atletska abeceda. Tudi milni mehurčki so poželi veliko navdušenje.

Naša “vodička” Petra, ki je bila v Mozambiku že lansko poletje, nam je v začetnih dneh z veseljem razkazala celotno okolico. Na sprehodu po Namaachi smo srečale domačine, ki so bili zelo odprti do novih obrazov. Spregovorili smo nekaj besed, malo po portugalsko, malo pa po angleško.
Obiskale smo tudi noviciat, kjer se mlada dekleta pripravljajo na redovniški poklic. Sestre so bile zelo gostoljubne, postregle so nam s turško kavo, pokazale šivalnico, učilnice in svoje živali (pujske in zajčke). Dogovorile smo se, da bomo izvajale delavnice za vaške otroke tudi v noviciatu, Živa in Karolina pa bosta bodoče sestre učili kitaro.

Med tednom zgleda naš dan približno takole:
6.30-6.53: Vstajanje.
7.00: Zajtrk.
Po zajtrku pomijemo posodo ter se pripravimo na dejavnosti v vrtcu.
8.00-11:00 Vrtec: V vrtcu se vse skupine zberejo v skupnem prostoru, kjer skupaj zapojemo, plešemo in molimo. Nato vsaka skupina odide do svoje učilnice, kjer se najprej učijo (abecedo, samoglasnike, mozambiško himno, šteti, plesti zapestnice, barvati pobarvanke), nato sledi malica, za katero imajo otroci bel gres “pipinja”. Nato odprejo še svoje piškote, kolačke, kruh, gazirane pijače, čips in ostale sladkarije, ki jih prinesejo od doma. Potem je čas za igro. Pri triletnikih in štiriletnikih vodijo igre Živa, Anja, Petra in Ida. Petletniki pa se že bolj pripravljajo na šolo, kar pomeni, da več časa preživijo v učilnici. Ob enajstih zaključimo z našim delom v vrtcu. Odidemo do našega domovanja, kjer se pripravimo na učno pomoč, se pogovarjamo o dopoldnevu v vrtcu in pripravljamo material za ustvarjanje.

11.30: Izvajanje učne pomoči angleščine. Z znanjem deklet imamo kar izziv, kako jih kaj novega naučiti.
12.30 Kosilo: Po kosilu pomivamo posodo z mlajšimi dekleti.
14.00: Ida in Petra odideta do noviciata, kjer z vaškimi otroki pletejo zapestnice.
15.00: Ostale punce izvajamo učno pomoč. Zanimivo je, da nam dekleta dajejo v pregled portugalščino, čeprav se nobena od nas ne spozna na portugalsko slovnico.
Anja ima posebno težko nalogo. Od vseh zna najmanj portugalsko, ampak uspešno razlaga matematiko najmlajšim .
16.00: Živa in Karolina odideta do noviciata, kjer dekleta učita kitaro. Joooj, te kitare. Poskušale smo jim zamenjati strune, ampak so ves čas vse sproti pokale. Na koncu je Živi le uspelo uspešno pripraviti eno kitaro.
17.30: Dekleta imajo molitev, na katero smo lepo vabljene. Po molitvi imamo delavnice za punce iz internata. Izdelujemo zapestnice, igramo nogomet in kitaro ter plešemo.

18.30/19.00: Večerja. Po večerji zopet pomivamo posodo. Ko že misliš, da si končal, se vedno pojavi nova.
21.00-22.00: Priprava na počitek in spanje.

Med vikendi poteka vse bolj sproščeno. V soboto dopoldne je čiščenje, popoldne pa imamo športne delavnice. V nedeljo dopoldne je sveta maša, ki je posebna zaradi afriškega dodatka. Glasno petje, spremljava s ploskanjem, bobni in ropotuljicami, tako eno uro in pol dolga maša prav hitro mine.
Popoldne je oratorij, kjer se družijo vaški otroci, me pa pripravimo ustvarjalne delavnice.

Prejšnjo nedeljo so fantje igrali nogomet. Tu so fantje zelo trdoživi, niti “šus” v glavo jih ne gane. Malo se zamajejo in igrajo naprej.

Temu vikendu bomo dale malo slovenskega pridiha, saj v soboto kuhamo slovensko kosilo.

Tukajšnji tempo življenja je počasnejši, kot smo ga vajene. Nikamor ne hitimo, pa vendar vse delo opravimo v pravi časovnici. Pomagalo nam bo pri temu, da se malo umirimo.
Sigurno pa bo velik šok za nas, ko pridemo spet nazaj v Slovenijo.