Dez in poplave…del vsakdana

Zanimivo. Pri nas dez pomeni umiritev vzdusja, ljudje razprejo deznike in se po hitri poti vrnejo domov, v varno zavetje domacih naslanjacev, kjer se potem na dezevne dni bere knjige in gleda tv. V Kalkuti je s tem drugace. Dezuje lahko le dvajset minut, pa so tla ze spremenjena v jezera, otroci plavajo, vriskajo in se mecejo v rjavo vodo, od katere prostovoljke iz Amerike prestraseno bezijo, ces da je unicujoce umazana. VErjetno je res. Pravijo, da gre za zmes greznice ter smeti iz ceste. PA tudi sam dez naj bi bil silno umazan. Tezko je kamotrkoli priti, ne da bi zagazil v lzo(beri jezeero). Vcasih pomahamo z roko in potem nas cez zapelje taksi (beri motorni coln). Takle mamo. Zelo je pestro. Pa vseeno hodimo na delo. Dez konec koncev pomeni veselje, saj sele monsun ozivi polja in rastlinje.
Danes se skupaj odpravljamo na obisk v sirotisnico in Mojcino solo. Zaenkrat je soncno, a nacrtovati dan je tukaj nemogoc izziv. V trnutku te pocasri velicastna ploha, neresljiv prometni zamasek, zaprt metro ali pa te prav tako iznenada stisne tista slavna prebavna tezavica …
Ziveti trenutek je torej nasa mali moto, ko se odpravimo na ulico novem,u dnevu naproti.

About the Author:

Leave A Comment