Juhuu, lepo pozdravljeni spet na našem blogu. Za nami je ze pester teden in pol dela v šoli Piyamart school in življenja pri naših gostiteljcah, sestrah uršulinkah. Kar nekaj šasa smo bile odsotne, saj se nam vsak dan veliko dogaja. Ob večerih, po nasi refleksiji dneva, kar pademo v posteljo. 😉

Naj vas popeljemo približno teden dni nazaj.  21. Julija smo se srečale na letališču v Bangkoku, čeprav se v trenutku srečanja sploh nismo iskale. Druga druge smo se zelo razveselile, saj smo bile končno vse skupaj, celotna ekipa. Skupaj smo se vkrcale na letalo do Chiang Maija, kjer smo eno noč prespale v hostlu.

Naslednji dan, po dobrem zajtrku in dolgem dopoldanskem druženju, nas je prišla iskat sestra Prae in eden izmed učiteljev. Do našega novega doma smo se vozile dobre tri ure skozi čudovito pokrajino, povsem drugačno od nase – rdeča zemlja, palme, skoraj džungla, čarobni oblaki …

Tam nas je pričakala se naša ‘’glavna’’ sestra Prapacorn. Sestre so nas zelo lepo sprejele, skupaj smo imele sveto mašo in pa seveda slastno tajsko večerjo.

Sestra Prapacorn nam je povedala, da nas bo naslednje jutro peljala v šolo, kjer se bomo predstavile vsem učiteljem in seveda vsem učencem. 😊

Ob jutranjem nasmejanem sprejemu na šoli, so vsaki od nas podarili šopek. Spoznale smo ravnateljico, ki je na nas res naredila velik vtis, saj je neverjetno topla oseba, dobra učiteljica in dobra vodja – pravi sonček! Dala nam je urnik za vsak dan posebej, potem pa smo se razdelile in šle v razrede.

Kako bi vsaka od nas opisala prvi vstop v razred:

A: Who speaks English here? (v pričakovanju) 😊

S: Kje sem? Kdo so? Kaj se dogaja? No, pa dejmo! 😉

G: Oh. Neki bomo že! 😀

E: Holy guacamoly. O.o

N: Em. Kaj?

Na šoli imajo tri vrtčevske skupine, v najmlajši skupini so otroci stari 3 leta, v najstarejši pa 5 let. Imajo 6 razredov, od prvega pa do šestega.

Potek dneva:

Vsak dan se zbudimo okoli šestih, pripravimo zajtrk, imamo telovadbo ( do zdaj smo jo imele 2x :P), hvalnice in zajtrk. Ob osmih se odpravimo v šolo. Angleščino učimo vse skupine in vse razrede, v vrtcu pa pripravimo tudi ustvarjalne delavnice. Ob dvanajstih imamo kosilo, po tem spet pomagamo v šoli. V šoli smo do približno petih, čeprav se uradno pouk zaključi ob pol stirih, a nekateri otroci v šoli ostanejo dlje, saj jih domov peljejo učitelji.

Takoj po delu v šoli pripravimo večerjo in imamo večernice, ob šestih pa mašo. Po maši imamo večerjo (mimogrede, mango nas je prav zasvojil!!), pri kateri rade poklepetamo, po večerji prosto. Ta čas izkoristimo za refleksijo, pripravo učnih ur za naslednji dan in pa tudi druženje, igre s kartami itd. In seveda damo prostor tudi našim večernim izpadom smeha! 😊 (O, Špela, a se najdeš?)

V petek, 26. 7., je bil na šoli prav poseben dan, saj so Tajci po vsej državi praznovali kraljev rojstni dan (ki je sicer v nedeljo). Otroci so pripravili posebno prireditev ob praznovanju kraljevega rojstnega dne – vsi skupaj so prepevali, dva razreda pa sta pripravila tudi posebni plesno-pevski točki, nad katerima smo bile prav zares očarane. Naj se omenimo, da je Tajska kraljevina in je kraljeva družina tukaj zelo spoštovana. V ponedeljek sploh ni bilo šole, saj je kraljev rojstni dan državni praznik (da ne bo zmede, kralj se je rodil v ponedeljek, zato v tem mesecu vsi nosijo rumeno majico).

Čez vikend so nas sestre in učitelji peljali naokrog – v soboto smo bili v Chiang Raiju, kjer smo v svetlobi belega templa skoraj oslepeli (no, obnemeli smo pa prav zares!), v nedeljo v Chiang Maiju, kjer smo spoznali še ostale tajske sestre uršulinke, v nedeljo pa so nas učitelji in ravanteljica peljali na jezero Kham Phayao in pa slap. Ugotovile smo, da so Tajci zelo gostoljubni, radi prepevajo in res res res veliko pojedo. Tajska kultura in tukajšnji ljudje so nam v tem času zares prirasli k srcu! 😊

Se kmalu spet slisimo! 😉