Skoraj je že junij in le še mesec dni nas čaka do našega odhoda v Brazilijo. Kljub temu, da smo povečini vsi bombardirani z maturami in izpiti, smo polni pričakovanj in pozitivnih misli, ki nas polnijo ob misli na našo odpravo. Ok, v resnici ne pričakujemo še ničesar konkretnega, saj nimamo nobenih predstav o tem, kako naj bi naše delo v Corumbi izgledalo. Vemo, da bomo delali z otroki, vemo kakšne delavnice bomo pripravili in vemo, da gremo tja z dobrimi nameni. Ostalo pa je še bolj kot ne zavito v odejo lepih misli in pričakovanj. Malo nas skrbi tudi naše pomanjkljivo znanje portugalščino, saj v Braziliji menda z Angleščino ne prideš daleč. Poslavljamo se tudi od vse okusne in raznovrstne hrane, ki smo je vajeni, ker bomo menda v Corumbi jedli večinoma fižola in riž. Se bomo že znašli!

Do odhoda želimo zbrati kar največ prostovoljnih prispevkov, zato smo ob nedeljah hodili po župnijah in prosili za darove. Ker naših podpornikov tudi sami nismo hoteli pustiti praznih rok, smo pri Janezu doma, kjer imajo lončarijo, izdelali različne obeske. Poleg zbiranja denarja in izdelovanja obeskov, pa smo skušali čim bolj utrditi našo skupino, ter našo dobro voljo za delo v Corumbi.

Vsi člani ekipe smo si med seboj precej različni, in z izjemo dveh, ki se poznata že od prej, se poznamo le nekaj mesecev, ko smo poskušali najti kar največ skupnega časa, da bi te svoje različnosti spoznali in sprejeli. Kljub temu pa, da nam je v tem procesu spoznavanja kdaj zaškripalo in se nismo popolnoma sporazumeli, je vedno pretehtala skupna želja in motiv, da v Braziliji naredimo  kaj dobrega. Prav nenavadno, a krasno je takšno prijateljstvo, ki ima skupen, zelo konkreten cilj, vendar si ne deli le interesov ampak do neke mere tudi iste ideale.

13062121_1004959516258819_3174656412473258507_n

 

Naša ekipa pri Janezu doma:

Zadaj od leve proti desni: Matic Grešak in Janez Goršin

Spredaj od leve proti desni: Valentina Nagode, Mija Plevnik, Katjuša Lanišek, Romana Dorn

13091892_1004362792985158_3553380196216450069_n