A​vion pričakal nas je vse,
B​ližje cilju malo smo že! 🙂
C​arji smo, da smo šli,
Č​etudi polni smo skrbi.
D​anes krasno je bilo,
E​mmm…v Novem mestu potovati začeli smo.
F​ejst dobra hrana je bila,
G​ospa Milka se je izkazala!
H​lad že malo pogrešamo,
I​n zato v zimsko Brazilijo odhajamo.
J​utri tja pridemo
K​jer se z Brazilci prvič snidemo.
L​etalo kmalu vzletelo bo,
M​i pa že komaj čakamo! 🙂
N​aj se naš mesec že začne!
O​oopa, letalo premika svoje koleščke.
P​a smo v zraku zdaj že mi,
R​es nad vsem navdušeni.
S​lasten vonj po letalu vleče se,
Š​koda, da je hrana le za VIP-ovce,
T​ako zdaj lačni nad oblaki letimo.
U​pamo, da vseeno tudi mi kaj dobimo! 🙂
V​seeno je, saj skupaj smo in v Brazilijo krenemo!
Z​daj pa se že spuščamo,
Ž​ivljenje evropejsko za sabo puščamo!

Med preganjanjem časa na avionu je nastala tudi tale pesem v skupnem dnevniku. Po dveh
dnevih potovanja smo pripotovali 6 ur v preteklost, v Brazilijo.
Cansadas? Não hoje! V prevodu: Utrujeni? Ne danes! Še isti dan, eno uro po prihodu, so nas
odpeljali na izlet na bližnji hrib, kjer stoji kip Cristo Redentor, potem pa še na ogled tekme
Capoeira. Počivali pa smo šele na gospodov dan, v nedeljo.
Kaj več o našem vsakdanjiku pa kmaluu …