Avion pričakal nas je vse,
Bližje cilju malo smo že! 🙂
Carji smo, da smo šli,
Četudi polni smo skrbi.
Danes krasno je bilo,
Emmm…v Novem mestu potovati začeli smo.
Fejst dobra hrana je bila,
Gospa Milka se je izkazala!
Hlad že malo pogrešamo,
In zato v zimsko Brazilijo odhajamo.
Jutri tja pridemo
Kjer se z Brazilci prvič snidemo.
Letalo kmalu vzletelo bo,
Mi pa že komaj čakamo! 🙂
Naj se naš mesec že začne!
Ooopa, letalo premika svoje koleščke.
Pa smo v zraku zdaj že mi,
Res nad vsem navdušeni.
Slasten vonj po letalu vleče se,
Škoda, da je hrana le za VIP-ovce,
Tako zdaj lačni nad oblaki letimo.
Upamo, da vseeno tudi mi kaj dobimo! 🙂
Vseeno je, saj skupaj smo in v Brazilijo krenemo!
Zdaj pa se že spuščamo,
Življenje evropejsko za sabo puščamo!
Med preganjanjem časa na avionu je nastala tudi tale pesem v skupnem dnevniku. Po dveh
dnevih potovanja smo pripotovali 6 ur v preteklost, v Brazilijo.
Cansadas? Não hoje! V prevodu: Utrujeni? Ne danes! Še isti dan, eno uro po prihodu, so nas
odpeljali na izlet na bližnji hrib, kjer stoji kip Cristo Redentor, potem pa še na ogled tekme
Capoeira. Počivali pa smo šele na gospodov dan, v nedeljo.
Kaj več o našem vsakdanjiku pa kmaluu …





Leave A Comment