PROSTOVOLJSTVO S KAVČA ALI Z BLATNIH TAL?

Nagovor papeža Frančiška mladim na Svetovnem dnevu mladih v Krakowu (30. 7. 2016): »If you don’t give the best of yourself, the world will not change.  We don’t need couch potatoes, we need people with football shoes.

Dve prostovoljki, dvoje nasmehov, dvoje strahov, dvojna prtljaga in 1 skupen cilj – pomagati otrokom in skupnosti v Mozambiku ter pristno izkusiti prostovoljstvo tudi z blatnih tal, druge kulture in ne le od daleč iz udobnega kavča ali svojega ograjenega vrta. Kajti kavč je mehek, udoben, poznan, tam lahko sanjamo, miselno pomagamo, spodbujamo od daleč, a ostanemo v svojem mehurčku … Ker ta kavč ni tako pristen kot navadna tla, ki znajo biti mehka ali trda, kdaj mokra, kdaj blatna, z nepovabljenimi obiskovalci in večkrat ne vemo, kaj nas tam čaka. Pa je ravno to tisto nekaj več! In to nekaj več, je odvisno od vsakega posameznika. Nekdo je prostovoljec za otroke v svoji ali sosednji župniji, nekdo drug dela z mladimi ali starejšimi v okolici, midve pa greva letos izkusit prostovoljstvo kar na črno celino v Mozambik, v misijonski salezijanski center, kjer deluje internat, šola in vrtec.

Ena od naju ima raje jutra, druga je bolj nočni tip, ena obožuje belo kavo, druga je bolj pristašica čaja, ena obožuje vse vrste pravljic, druga ustvarjanje na 101 način, eno je strah nepoznavanje jezika, drugo neznani nočni živalski obiskovalci. Obe pa komaj čakava, da čez nekaj dni odpotujeva, pričarava kakšen otroški nasmeh več, dobiva kakšen predsodek manj in spoznava življenje na afriških tleh. Ugotavljava, da je za naju tako, da več dava – več dobiva in da se največ naučiva, ko morava stopit iz svoje cone udobja, vložiti trud in se podati v nepoznano smer! 🙂

Petra in Nataša

Pa še nekaj mojega razmišljanja o PROSTOVOLJSTVU  …

Zakaj je zame prostovoljstvo super izbira?

  • Ker se ne šteje v času in denarju – ampak v dejanjih, nasmehih, hvaležnosti.
  • Ker je to tvoja odločitev, ne nekaj v kar te silijo drugi.
  • Ker spoznaš neverjetne in srčne ljudi, ki cenijo podobne stvari.
  • Ker je vredna vsaka ura in minuta, ki jo vložiš za nekoga.
  • Ker so to najbolj dragocene izkušnje, ki te veliko naučijo.
  • Ker se naučiš vztrajati tudi ko ne gre vse po načrtu.
  • Ker je najlepše, ko čez čas vidiš, da si z majhnimi dejanji obrnil kakšno stvar na bolje.

Še zdaj se spomnim dne, ko mi je 8-letni fantek iz težkih razmer, ki sem mu enkrat tedensko nudila učno pomoč,  čez nekaj mesecev sredi parka stekel v objem in mi povedal, kaj vse se mu dogaja in da je zdaj tretješolec ter ima dobre ocene.  Kar mravljince dobim, ko se spomnim otroka s poletne kolonije, ki ni hotel domov in mi rekel, da so bile to najlepše počitnice v njegovem življenju. Res lepo je videti  skavta, ki sem  ga imela v četi, pa je zdaj postal odličen voditelj, poln talentov in veščin in to predaja mlajšim.

Občudujem veliko ljudi, ki drugim prostovoljno namenijo kar nekaj ur. Prijateljico, ki je kot prostovoljka delala z brezdomci (sedaj je tam zaposlena). Drugo prijateljico, ki je aktivna pri gasilcih, vodi otroke na tekmovanja, sodeluje na aktivnostih, se izobražuje in ji ni nikoli nič pretežko. Pa tistega športnega animatorja, ki neštetokrat ponovi isti gib, da bi otroke naučil plavati in se 20krat usede v kanu in jih pelje vsakega en krog. Čudim se tudi znanki, skavtski voditeljici, ki celo noč teka po gozdu in načrtuje, raziskuje, da bodo skavti imeli najboljšo nočno igro ali pot preživetja. Veselim se skupaj s prostovoljko s POTA, ki jo vsako leto vleče nazaj med otroke na Madagaskar in vsako leto tam pusti delček sebe. Vesela sem vseh upokojenk in drugih, ki se z veseljem dobivajo na Karitasu in pomagajo tistim, ki so v težkih razmerah. Vesela sem otrok, ki prinesejo tisti svoj evro od žepnine ali igračo od rojstnega dne in oboje dajo za otroke iz socialno ogroženih družin. In še veliko je takih ljudi.

Hvaležna sem, da je okoli mene toliko takih ljudi, ki se dvignejo iz kavča raje na blatna tla, kajti tam dobijo nekaj več! To so stvari in dogodki, ki jih ne bi zamenjala za nič na svetu, dnevi ki mi pričarajo nasmeh na obraz in ta nasmeh čez čas sploh ne zbledi. 🙂

Nataša

2018-07-10T17:51:39+00:00

Komentiraj