Pripravljalni vikend

Na začetku, ko so nas Pota povezavala  v skupino, ki se bo odpravila v Ukrajino, nismo točno vedeli, kaj pričakovati. Vsaka nova izkušnja prinaša nekaj vznemirjenja, radovednosti, obenem pa tudi strahov, kako bo skupina sodelovala, kaj nas čaka in seveda najpomembneje, kako se bomo ujeli s člani skupine. A že po nekaj uvodnih srečanjih in pogovorih o morebitnih težavah, smo vsi trije zelo hitro ugotovili, da so skrbi odveč in z navdudšenjem sprejeli idejo, da se v Ukrajino odpravimo kar z avtomobilom. Ravno zato smo se včeraj vsi trije “napokali” v avto in se po daljši poti (beri stari cesti) odpravili proti morju.

Road trip Ljubljana–Ankaran! 😀

Vmes pa smo se odpravili še na kratek pohod, in sicer na Slavnik, kot začetek našega teambuildinga. Ob živopisani naravi, žgolenju ptic in zvokih gozda smo občudovali Božje stvarstvo in razglabljali o tem, kako čudovita je naša mala deželica ter se spraševali, kaj lahko pričakujemo v Ukrajini.

Tik pred ciljem do vrha Slavnika.

Vsaka prehojena pot se na določeni točki zdi težka, podobno kakor naša odločitev za Ukrajino. Med vzponom na vrh smo v pogovoru spoznali, da se je vsak izmed nas v določenem trenutku znašel pred vprašenjem: “Pa bi sploh šel v Ukrajino? … Mar ne bi rajši ….,” a nekaj nas vse tri vendarle vleče v Ukrajino, saj vemo, da nas na cilju čaka nekaj čudovitega. Tako kot vrh na Slavniku. Pot do tja je bila naporna, bolele so nas noge, bilo je vroče … a tisti občutek in nasmeh na obrazu, ko se odpre razgled nad slovensko obalo in te na vrhu pričaka čudovito sonce … takrat se zaveš, da je bilo vredno prehoditi to pot.

Končno na vrhu. 🙂

V soboto pa smo aktivno  zagrizli v delo in se lotili priprav za Ukrajino. Rezultati bodo vidni avgusta. 😀

cerkev sv. Nikolaja

Hvala župniji Ankaran za topel sprejem in prenočišče.

dav

2018-06-07T21:34:18+00:00

Komentiraj