POTA Bolivija 2019

»Vsak človek je zase svet,
čuden, svetal in lep
kot zvezda na nebu …«

Smo pisana druščina treh prostovoljk, zbranih iz različnih koncev naše preljube Slovenije. Če bi se osredotočale na stereotipe in opredeljevale ter ločevale na regije, potem našo skupino sestavljamo 1 temperamentna Primorka in 2 trmasti Gorenjki. Vendar temu še zdaleč ni (le) tako!

Vemo, da so stereotipi in predsodki postavljeni le v naših glavah in vemo, kako lepo je, ko se umaknejo vse ovire in meje, ki nas ločujejo in smo samo ljudje. Brez dodanih oznak in nalepk. Vsi jokamo, vsi se radi smejimo, vsi hrepenimo in vsi upamo. Vsi potrebujemo veselje, ljubezen in bližino.

Želimo zidati mostove, tam kjer so prepadi. In spozna(va)ti pomen sreče(vanja), bližine, poslušanja, pogleda v oči. Preprostih stvari, ki velikokrat (o)zdravijo.

KAM SE ODPRAVLJAMO IN KAJ BO NAŠE POSLANSTVO?

Letošnje poletje se prek programa POTA, ki v okviru zavoda Katoliške mladine pripravlja projekte mednarodnega skupinskega prostovoljstva, odpravljamo v JUŽNO AMERIKO, natančneje v BOLIVIJO, v najvišje ležečo prestolnico sveta, ki s svojim prevodom iz španščine sporoča »mir«, v mesto LA PAZ.

Naše skupno poletje bo letos zimsko, dišalo bo po Andskih vrhovih. Hladni vetrovi se bodo v tistem času podili z vrhov v mesto, kjer bomo en mesec živele na 3640 metrih nadmorske višine in svoj čas posvečale prostovoljnemu delu v Centru rehabilitacije in duševnega zdravja Svetega Janeza od Boga. Naše delo bo obsegalo pomoč mentorju, ki je tam zaposlen kot animator za paciente. Izvajale bomo različne dejavnosti v obliki delavnic, petja, plesa, risanja in podobnega ustvarjanja, igranja družabnih iger in pogovarjanja s pacienti. Naše glavno poslanstvo bo tistim, ki so prepogosto zaradi svoje bolezni, izgleda ali vedenja stigmatizirani in odrinjeni na rob družbe, polepšati dolge dni v centru. Včasih v svoj svet umaknjeni ljudje, a hkrati polni življenja, ki je zamrlo nekje znotraj njih in čaka, da bi zaživelo, čakajo na nas, da se jim približamo in jim ponudimo svojo dlan. Upamo, da bomo nekaj naše sreče in veselja lahko prenesle naprej in skupaj ustvarjale lepe in lepše dni, mesto pa, da bo vsaj tisti mesec z razlogom nosilo ime »miru«.

V Bolivijo odhajamo:

ANA

»Ne da sovražim, da ljubim sem na svetu.« (Sofoklej: Antigona)

Sem Ana, študentka slovenistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prihajam iz Ročinja blizu Kanala ob Soči. Poleg študija mi ne sme zmanjkati časa za prijatelje, branje dobrih knjig in pisanje. Zadnje leto me navdušujeta predvsem plezanje in kitara, sončne dneve pa vedno raje preživljam v naravi.

Prijatelji me označujejo kot prijazno, iskreno, čustveno, razmišljujočo, ambiciozno in globoko osebo. Blizu mi je misel o tem, da se lahko omejujem le sama in zmorem vse, kar verjamem, da zmorem. Mogoče je nekomu polepšati dan majhen korak na poti do boljšega sveta, a nasmehi na obrazih so osnova nasmeha človeštva, zato želim začeti z njimi.

MARIJA

Sem Marija Okršlar, za enkrat še dijakinja na Gimnaziji Želimlje. V prostem času se ukvarjam z glasbo, športom in ustvarjanjem. Sem animatorka in skavtinja v stegu Preddvor 1. Rada sem v krogu nasmejanih in odprtih ljudi. Sem človek, ki obožuje morje, naravo, branje in dobre filme ter vedno gleda za novimi izzivi.

Za POTA sem izvedela preko Teje, ki je zborovodkinja v naši župniji, saj je sama že večkrat odšla na ta program in se vedno znova vrnila popolnoma navdušena. Od nekdaj me je privlačilo delo z ljudmi in spoznavanje drugih kultur. Ker so letošnje poletne počitnice zame prvič malce daljše, sem zbrala pogum in se prijavila še sama.

Poleg staršev, dveh bratov in sestre me bodo torej med poletjem doma pogrešali še papagaj ter veliko čebel. Če pa bi bila žival jaz, bi bila galeb 🙂

NATAŠA

Sem Nataša Bogataj, po poklicu diplomirana medicinska sestra, drugače pa raziskovalka narave in gorskih poti, zaljubljena v živali, gozdove in neskončne razglede. Kot prava tehtnica, iskalka uravnovešenosti na vseh področjih življenja in navdušenka nad ujetjem kraja, časa in prostora v obliki fotografije, tudi videoposnetka. Srce mi poskoči ob glasbi in plesu in ob ohranjanju tradicionalnega.

Želja po izkušnji mednarodnega prostovoljstva je pri meni dolgo zorela in letos le dosegla svojo končno obliko in zato POTA, Bolivija pa zaradi želje dela v bolnišnici na drugem koncu sveta, zaradi želje naužitja južnoameriškega temperamenta ter razširitve svojega uma in srca.

SPREMLJAJTE NAS:

Hvaležne bomo za vaše molitve, nasvete in morebitno finančno podporo, ki bi nam pomagala pri uresničitvi našega projekta.

Veselimo se, da bomo lahko vsaj za trenutek polepšale življenje pacientom v Južni Ameriki in jim na temne bolivijske obraze narisale nasmehe.

Socialno omrežje na katerem lahko spremljate naš projekt:
Facebook: POTA Bolivija 2019

Trudile se bomo redno zapisovati in z vami preko objav deliti svoje vtise! Ko se vrnemo v Slovenijo, se vidimo, da vam predstavimo vse doživeto!