POT DO MOZAMBIKA IN PRVI VTISI

V sredo navsezgodaj sva se odpravili proti Milanu in od tam z avijonom proti Dohi in nato Maputu. Za Natašo je bila to še
ena nova izkušnja, saj še nikoli do sedaj ni letela z avijonom.

Na letališču v Maputu naju je pričakala sestra Zvonka, katere sva bili zelo veseli. Skupaj smo se odpeljale proti njihovemu
centru v Maputu. Zanimivo se nama je zdelo, da tu vozijo po levi in da je vožnja malo bolj razburljiva, vozijo malo tu,
malo tam :).

V centru naju je pričakalo okusno kosilo, nato pa je bil čas, da se odpravimo proti Namaachi. Zopet je bila
pred nama razburljiva vožnja, tokrat ob spremljavi afriške glasbe. Najprej skozi center Maputa, nato pa po ravni cesti do
Namaache. Rdeča prst, afriška drevesa, prodajalci ob cesti, nasmejani otroci …

V Namaachi so naju takoj obkrožili otroci in že veva ne kdaj, ampak najina nahrbtnika in prtljaga je bila naenkrat na
ramenih in v rokah najmljaših deklet, saj so vse, z velikimi nasmehi želele pomagati. Prišli sva v popolnoma nov svet,
okoli naju se je sedaj slišala samo portugalšćina, črni obrazi deklet so se nama zdeli vsi enaki, slišali sva ogromno imen
a zapolnili bolj malo. Ampak je šlo, z gestami, ponavljanjem njihovih imen, tudi španščina je prišla prav (španščina iz
telenovel je še kako koristna:P )

Internat Marie Auxiliadore vodijo sestre salezijanke in je namenjem dekletom sirotam in tistim z neurejenimi družinskimi
razmerami. Dekleta so stara od 6 let naprej in so tu vse do zaključka šolanja. Ob internatu sta tudi šola in vrtec.

V internatu deluje tudi laična misijonarka Katarina iz Slovenije. Veseli sva, ko vidiva njeno iskreno toplino, srčnost in
skrb za dekleta. Nama je v veliko pomoč, saj nama z veseljem pomaga, odgovori na vprašanja, zaradi vsega tega se počutiva
še toliko bolj domače.

Do sedaj smo doživele že res veliko lepega in vsak dan nama prinese kakšno novo izkušnjo več. V petek sva se tako prvič
preizkusili pri učni pomoči. Na koncu je bilo tako, da smo se me naučile več portugalščine, kot one učne snovi 😛
hec, hec 😀 tudi punce so veliko odnesle od ure 😀

V soboto sva z dvema protovoljkama iz španije obiskale tamkajšnjo tržnico, preostali del dneva pa preživeli z dekleti.
Veselje, ki ga vidiš v očeh deklet, ko pričnejo s petjem in plesom je neverjetno :).

Nedelja je bila namenjena maši, za naju zopet nekaj posebnega. Maša, ki je sicer trajala 1,5h je minila en, dva, tri.
Afriška maša ima poseben žar, petje, močni afriški glasovi in množica ljudi, ki pridejo peš od daleč in blizu.

Skupaj z dekleti smo že pred kosilom okrasile jedilnico za rojstnodnevno praznovanje. Praznovala so vsa dekleta, ki so
imela rojstni dan od novega leta pa do danes. In po kosliu … Naj se zabava začne 😉 😀

Čas teče prav po afriško, midve pa sva se že kar navadili. Se še javiva in opiševa kakšno novo doživetje. 🙂

Petra in Nataša

2018-07-18T21:27:13+00:00

Komentiraj