Paulo, Paulo, porke me persegis?

Pred našim odhodom v Brazilijo, nismo vedeli kaj pričakovati, še manj kakšno delo bomo tukaj opravljali. Vedeli smo samo, da bomo pomagali v nekem centru za otroke in da bomo pomagali pri pripravi oratorija. Nekaj dela v centru je že za nami, zdaj je na vrsti še oratorij.

Tukaj oratorij poteka malo drugače kot pri nas doma. Dnevi so drugačni, tema ni znana eno leto vnaprej in tudi nobenega priročnika ni. Da je tema oratorija sv. Pavel, smo izvedeli malo pred našim prihodom, ampak to seveda ni vplivalo na kvaliteto našega dela.

Oratorijski dan začnemo ob 7. uri zjutraj. Takrat naj bi ga začeli, ampak brazilski čas je malo drugačen, zato se običajno ob 7. uri odpravimo od doma. Po zajtrku nas čaka približno deset minut hoje do centra CAIJ, ravno prav da se malo zbudimo, potem pa sledi generalka v amfiteatru.

Ena od naših zadolžitev je tudi dramska igra. Na začetku nas je bilo tega malo strah, ampak smo hitro začeli uživati v igri. Verjetno je k temu pomagal tudi jezik, saj ne znamo portugalsko dovolj, da bi igrali v portugalščini, zato večino časa govorimo slovensko, posamezne portugalske fraze uporabljamo le zato da še kdo drug, poleg nas, razume zgodbo. Igro ponavadi sestavimo en večer prej, naslednji dan pa jo samo še malo izpilimo na odru.

Po generalki, običajo spremljani z veliko smeha, pomagamo pri animaciji otrok. Najprej so na vrsti brazilske pesmi z bogatimi koreografijami, potem naši bansi. Banano že dobro poznajo, tudi los in morski psi jim niso tuji. Medvedki na kolesih, kranjski Janezi in še kakšni drugi pa so novi.

Po bansih sledi malica, nato dramska igra in delo po skupinah. Potem pride spet naših pet minut slave oz. bolje rečeno 50 minut delavnic. Vsak od nas petih je pripravil svojo delavnico, kjer otroci izdelujejo različne stvari npr. rožice, slike, pečejo palačinke, izdelujejo origamije … Pri izvedbi delavnic nam pomagajo Brazilci, ki so pripravili tudi nekaj svojih delavnic.

Počasi se približujemo 12. uri, ko je čas za kosilo. Po kosilu je nekaj časa za sprostitev z npr. obiskom klovna, gledališko predstavo… Med tem časom se tudi spočijejo, da lahko polni energije sodelujejo pri igrah. Igre izgledajo tako, da na šestih otokih tekmujeta po dve skupini, druga proti drugi. Tudi pri icrah smo dodali svoj del, v obliki približno 15 otokov.

Ura je pet popoldan. Čas za slovo od otrok in kratek sestanek vseh animatorjev in ostalih, ki sodelujejo pri pripravi oratorija. Malo se pogovorijo o poteku dneva, kaj je bilo dobro in kaj ne. Tako si mi razlagamo vsebino, glede na tistih nekaj besed, ki jih razumemo.

Na poti proti izhodu iz centra vzamemo večerjo in se odpravimo domov. Ni še čas za spanje, ampak za pripravo novega prizora dramske igre, otokov in delavnic za naslednji dan. Pa še kaj se najde. Na primer priprava predstavitve Slovenije po maši v sredo zvečer, šivanje slovenske zastave (da bi s seboj prinesli pravo zastavo je čisto preveč navadno ☺), priprava delavnic za naslednji oratorij… Spali bomo potem. Ali pa doma.

P.s.: dobili smo 2 njihovi majčki, da se vsaj približno zlivamo z okolico! ☺

#muitobem

2018-07-30T17:12:08+00:00