NA POL POTI …

Polovica te neprecenljive izkušnje je že za nama in če bi se le dalo, bi jo z veseljem podaljšali 🙂

Med pripravami na odhod, se je vedno pojavljalo vprašanje: »Kako se bova pa sporazumevali z dekleti?« Tu sva ugotovili, da to sploh ni problem 🙂 Uporabljava miks različnih jezikov (španščina, portugalščina, angleščina, šangana, slovenščina) in na koncu je cilj isti – vsi se razumemo :D.

Seveda sva se spraševali tudi: »Pa hrana? Hmmmm, misliš, da nama bo všeč?« Res da je vsak dan na jedilniku riž a kot priloga se vedno najde kaj novega 😀 Domov se bova gotovo vrnili s kakšnih kilogramom več –  a ta kilogram ne bo v prtljagi ampak na nama 😛 😀 😀

Najbolj tipične jedi v Mozambiku so: manioka (na vse možne načine, postali sva privrženki sladke manioke s kokosovim mlekom in sladkorjem :)), šima (»bela polenta«), omaka karil (zelenjava, rakci in kokos), samoše (ocvrti zavitki z ribami), eksotično sadje (avokadov smuthie, marmelada iz papaje in banane).

Da pa ne bo govora samo o hrani, bova postali še lačni :P, bi z vami radi delili še posebne trenutke, ki sva jih do sedaj doživeli. Teh ni malo :):

– topli objemi najmlajših, v trenutku, ko to najbolj potrebuješ,

– neverjetna spretnost deklet pri igri s kolebnico,

– preganjanje stare ženice s palico od tržnice pa vse do internata (da ne bo pomote, stara ženica je preganjala naju :P),

– malo drugačna telovadba s 4-letniki in navdušenje vzgojiteljic,

– nešteto ponovitev pesmice »Kili, kili, Jaka Zaka«, z malimi in pa tudi malo starejšimi otroki,

– ko že skoraj obupaš, ker izkoristiš vse možne načine, kako otroku razložiti snov, potem te pa pogleda z iskrico v očeh, saj je tvojo zadnjo razlago razumel 🙂

– bans »Chipi, chipi« s španskimi prostovoljkami in otroki, ki zelo uživajo,

– večerni pogovori s starejšimi dekleti,

– čakanje na lunin mrk, nekatera dekleta, sploh mlajše so lunin mrk doživele prvič in je bil zanje res nekaj posebnega,

– vonj domače kuhe v Namaachi, sestre so bile nad kuho navdušene, še posebej nad štrudlom 🙂

– navdušenje deklet nad preprostimi stvarmi: izdelava ladjic iz papirja, zapestnic, risanje s kredami …

– nekajkrat se je ponovil tudi električni mrk, ki pa deklet in njihove igre ali pa večerje sploh ne zmoti :).

Bil je pa še en poseben trenutek 🙂 Še posebno poseben za Natašo :). Postala je teta 🙂 🙂 :)!

Energija med dekleti je neverjetna, prav nalezljiva. Vsak trenutek izkoristijo za petje, ples, ustvarjaje ritmov. Pa naj bo to med pomivanjem posode, pet prostih minut med učno pomočjo, delavnico kvačkanja, ustvarjanja ali pa kar med čakanjem na popoln lunin mrk 🙂 Vse to navdušenje se prenaša na naju in midve se bova trudili, da ga preneseva tudi na vas 😉

2018-07-29T23:46:34+00:00

Komentiraj