Melhor do mundo!*

V četrtek in petek (26. In 27. 7. 2018), smo se odpravili na Jatobazinho, šolo sredi največjega tropskega močvirja Pantanal.  Obiskuje jo 49 učencev od prvega do petega razreda. Še pred dogovorjenim časom odhoda smo zaslišali klice »Gremo, gremo, rapido«, zato smo na hitro spakirali do konca in se skupaj s še petimi Brazilci odpravili na dvourno vožnjo z motornim čolnom, kjer smo si prepihani  (bilo je precej mrzlo) ogledovali lepote narave in s pogledom iskali aligatorje.

Tam so nam najprej razkazali vse objekte in razložili kako funkcionirajo. Med drugim tudi to, da jim čoln 1x na teden pripelje hrano iz Corumbe in jo morajo skladiščiti do naslednje dostave, imajo tudi svoj vrt, kjer gojijo zelenjavo, precej zanimivo pa je tudi to, da imajo elektriko le ob določenih urah, ko je proizvedejo dovolj, nato se vse ugasne. Zjutraj smo se nekateri čudili kako imamo še zmeraj prazno baterijo na telefonu, saj smo ga polnili celo noč, a brez elektrike se ni napolnil. ☺ Po ogledu je sledilo kosilo nato pa delavnice, ki so jih motili roji komarjev, katerih nismo bili navajeni. Zvečer je bil na sporedu mednacionalni večer, kjer smo ponovno predstavili Slovenijo in ples z metlo, nad katerim so bili tako navdušeni, da so metlo celo zlomili. Zatem pa so se vloge zamenjale in so nas oni naučili njihovo koreografijo. Po končanem programu smo brazilske soanimatorje naučili igrati družabno igro Jungle speed. Nekateri so bili nad to igro izjemno navdušeni.

Naslednji dan smo, po nekaj bansih, prisostvovali pri pouku, vsak izmed nas je bil v svojem razredu, zraven vsakega pa je bil tudi po en brazilski animator. Po kosilu smo pripravili še veliko igro – Poštarja, ki jim je bila, vsaj po našem mnenju, zelo všeč. Med igro smo videli tudi tiuiua (ptico, ki živi samo na tem območju). Za tem smo počasi odšli nazaj, kjer smo ponovno imeli oči na pecljih, da bi videli kakšnega jaguarja, piranjo, trimetrsko kačo, najbolj od vsega pa smo želeli videti krokodile oz. aligatorje.  Žal jih nismo zasledili.

V soboto smo imeli po napornih dveh tednih, končno, čas za oddih. Odpravili  smo se v Bolivijo (kot bi se odpeljali v sosednje mesto), kjer smo se malo razgledali in uživali v razgledu na Pantanal še iz druge države. Končno smo videli krokodila (aligatorja), ki je bil sicer v malo drugačni obliki, na naših krožnikih. Bil je res slasten ☺.   

*najboljše na svetu

 

2018-08-06T21:58:04+00:00

Komentiraj