Namaste!

Smo skupina osmih radovednih in zagnanih prostovoljcev, ki se letos poleti (entuziastično kar v času monsuna) odpravljamo na prostovoljsko odpravo v mesto Kalkuta v Indiji. Tam bomo svoj čas, energijo in znanje nudili tistim, ki to najbolj potrebujejo. Delovali bomo na treh različnih lokacijah; v sirotišnici za deklice Hope Home, centrih Matere Terezije ter v osnovni šoli Luč upanja Piali.

Naša ekipa je sestavljena iz sedmih deklet, Katje, Ana Marije, Ajde, Karmen, Rebeke, Mete in Miriam, ter enega fanta, Miha. Kot smo to odkrili na našem prvem skupnem pripravljalnem vikendu v Vipavskem križu, smo si sicer med seboj precej različni, a smo hkrati vsi zelo zagnani, optimistični, ”neustrašni”,  pripravljeni na pekočo azijsko kuhinjo ter vprašljivo higieno, predvsem pa polni pričakovanj in želje, da letos poleti naredimo nekaj dobrega.

Z intenzivnejšimi pripravami na našo odpravo smo šele dobro začeli, zato se vam, vsem našim sedanjim in bodočim podpornikom in sledilcem, za začetek želimo na kratko predstaviti.

Meta, študentka geografije je stara 19 let. V prostem času rada pleza ter svoje alpinistično znanje prenaša tudi na mlajše generacije. Vikende največkrat preživlja v hribih ali na izletih s prijatelji, zelo rada pa tudi potuje in se nauči česa novega. Indijo je izbrala zato, ker ji je Azija že od nekdaj zelo pri srcu, prostovoljno delo pa zato, ker si želi odkrivati nove svetove ter pri tem nekomu tudi pomagati. V zvezi z odpravo v Indijo se najbolj veseli spoznavanje nove kulture ter kulturnega šoka, strahov pa, kot trdi, zaenkrat še nima.

Prostovoljka Karmen je stara 20 let, obiskuje Pedagoško fakulteto v Ljubljani in bo nekoč postala učiteljica razrednega pouka. V prostem času rada ustvarja; pa naj bo to na list papirja, na spominsko kartico v fotoaparatu, ali pa v loncu. V roke vzame tudi kitaro, kakšno knjigo, ali pa si na hrbet oprta nahrbtnik in ga v dobri družbi nese na bližnje hribe (včasih pa tudi v kakšno še neraziskano državo). V Indijo se odpravlja (zaenkrat) brez večjih strahov in si namesto morebitnih nevšečnosti, ki se tam utegnejo pripetiti, raje predstavlja nasmejane obraze tamkajšnjih otrok.

Miriam, 22 letna študentka prava iz Ljubljane je navdušena nad spoznavanjem novih kultur in učenjem tujih jezikov. Prepričana je, da lahko človek zase naredi največ že samo s tem, da preprosto ”gre”, za druge pa s tem, da jih posluša, in sliši. Najraje ima žameten okus črne kave ob dolgem in navdihujočem pogovoru s prijatelji ter tek v času sončnega zahoda. Zelo rada se ukvarja tudi z glasbo, predvsem jazz petjem in igranjem violine. V zvezi z odpravo v Indijo se najbolj veseli kulturnega šoka in razširitve obzorij, najbolj pa je je strah slovesa in vrnitve nazaj.

Miha je 22 letni študent strojništva, navdušen tekač ter se je za odpravo v misijone odločil, ker si že od nekdaj želi nekaj svojega časa popolnoma podariti ter služiti drugim. Kalkuto pa je izbral predvsem zato, ker je tam možno delovati tudi v centrih sester Misijonark ljubezni (katerih red je ustanovila Mati Terezija). Že od začetka se mu poleg začetniškega zagona in veselja pojavlja strah pred neznanim. Prišle so tudi že prve težave pri usklajevanju faksa, službe in odprave, a je trdno odločen, da se bo lotil vsake težave posebej, doma kot tudi v Indiji. Tako kot piše v evangeliju: »Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo.« (Mt 6, 34).

Rebeka je 19-letna študentka oblikovanja tekstilij in oblačil v Ljubljani. Prihaja iz Manžana pri Kopru in ima štiri brate ter dve mački. V prostem času je rada s prijatelji, z družino, v naravi s skavti ali pa nekje v svojem malem kreativnem svetu. Najbolj se veseli spoznavanja indijskega pisanega sveta, kulturnega šoka, ljudi, ki jih bo srečala in znanja, ki ga bodo med seboj »izmenjali«.

Katja, 24 letna študentka magistrskega študija Kognitivna znanost, je strastna plesalka orientalskega plesa in para plesa, v svoji župniji pa sodeluje s petjem v skupini Jožefinke ter z dramskim nastopanjem. Poleg tega je velika navdušenka nad potovanji, zato prosti čas najraje izkoristi za raziskovanje novih dežel. V Indiji še ni bila, je pa ta ena izmed tistih dežel v katere si želi, in sicer ne zgolj kot turistka, temveč tudi zato, da kot prostovoljka nariše nasmeh na obraz pomoči potrebnim. Komaj že čaka, da odpotuje, veseli se novih dogodivščin, pričakuje tudi kulturni šok. Manjše skrbi se ji pojavljajo le ob misli na morebitne zdravstvene težave. 

Ajda, študentka socialnega dela je stara 20 let in prihaja iz Šmartnega pod Šmarno goro. Popoldneve najraje preživlja z dobro knjigo v roki ali z gledanjem serij, obožuje pa morje, glasbo, živali, naravo, predvsem pa potovanja. Zase pravi, da je oseba, ki ima rada dogodivščine in vedno poskuša kaj novega. Njen cilj v življenju je pomagati ljudem, potovanje v Indijo pa vidi kot priložnost, kjer bo lahko to svojo željo tudi uresničila.  V Indijo se odpravlja s strahom pred zdravstvenimi težavami in letenjem z letalom hkrati pa z velikimi pričakovanji, predvsem glede nove kulture, spletanja novih prijateljstev in pomoči soljudem.

Ana Marija prihaja iz Cerknice, tudi ona študira socialno delo ter je stara 21 let. Sebe vidi kot radovedno, potrpežljivo, pustolovsko osebo, ki ima rada dolge sprehode, druženja s prijatelji, dolge vožnje in dobro glasbo. O prijavi na projekt Pota je premišljevala že zelo dolgo, letos pa je končno zbrala pogum za odhod. Veseli se odkrivanja indijskega načina življenja, zanimivih ljudi ter tega, da bo ‘svoje’ potovanje lahko podarila tudi drugim. Pričakuje, da bo doživela veliko trenutkov, ki se ji bodo vtisnili v spomin, tako dobrih kot tudi težkih.

Evo, to smo mi! Po vsem, kar ste prebrali, zagotovo že nestrpno pričakujete prihajajoče objave o vseh podvigih, ki se nam obetajo pred, predvsem pa v času same odprave. Obljubimo, da se kmalu spet javimo 🙂