“Malgaš (…) je popoln gospodar samega sebe. Njegova svoboda nima kontrole ali omejitev: gre, kamor se mu zljubi, dela, kakor si izbere in na način, ki mu je ljub. Le to omejitev ima, da ne rani ali omejuje drugega sovrstnika.

V malgaško glavo nikoli ne stopi misel, da bi nadzoroval misli ali dela drugih. Vsak posameznik ima svoj način življenja in njegov sosed ga nikoli ne moti pri tem, še pomisli ne na to. Pri tem spoštovanju so ti otočani mnogo modrejši kakor Evropejci, ki imajo brezsrčno noro željo, da bi vsi ljudje na svetu pritrjevali njihovim navadam, mnenjem in celo predsodkom.” (Alexis Rochon)

Na 4. največjem otoku na svetu, ki obsega površino 587.041 km², živi, po podatkih iz letošnjega leta, skoraj 27 milijonov prebivalcev. Uradna jezika sta francoščina in malgaščina. Glavno mesto Antananarivo leži na 1275m nadmorske višine, najvišji vrh Maromokotro je visok 2876m.

Madagaskar je edinstven raj na svetu. Gozdovi se prelivajo v prostrane savane s čredami zebujev, terasasta riževa polja in čajni nasadi žarijo v večerni svetlobi. Gorski mogotci, nasadi baobabov in turkizno morje se dotaknejo vseh  popotniških duš. Živalski navdušenci oprezajo za pticami, kameleoni in lemurji. Mnoge živalske vrste živijo samo na tem otoku in nikjer drugje na svetu.

Kljub temu življenje Malgašev nikakor ni enostavno. Revščina, nizka stopnja izobraženosti in neurejen zdravstveni sistem marsikoga pahnejo v obup. Številni se zatečejo k uživanju drog in alkohola,vedno več je tudi kriminala in nasilja. Močan porast prebivalstva je eden izmed glavnih vzrokov za lakoto. Zaradi želje pridobivanje več pridelovalnih površin, se uničujejo velike gozdne površine na Madagaskarju.

Zahvaljujoč slovenskim misijonarjem, ki delujejo na otoku, je v misijonih, s pomočjo sredstev, ki jih prinesemo prostovoljci, urejen šolski in zdravstveni sistem.  Otroci celo leto pri verouku zbirajo točke za prisotnost, da se lahko poleti udeležijo oratorijev, ki jih organiziramo POTA prostovoljci. Tako navdušeni kot otroci, smo tudi mi, da julija in avgusta obiščemo misijone, ki jih vodijo slovenski duhovniki Jože Adamič, Jani Mesec, Janez Krmelj in Pedro Opeka.

Malgaški pregovor: »Bog gleda z visokega, pa vendar vidi to, kar je skrito.«

Prostovoljci, ki se poleti za 6 tednov odpravljamo na Madagaskar, zagotovo ne bomo gledali z visokega, pa vseeno upamo, da vidimo to, kar je večini turističnim popotnikom skrito. Zaživeti njihovo kulturo in spoznati, kako malo je potrebno, da smo lahko srečni.