JULIJA LETA 2561 NA TAJSKO?

Jaa, zakaj pa ne! Kdor še ni na Tajskem, ima še nekoliko več kot 14 dni časa, da poleti 8434 km proti vzhodu in pristane 543 let v prihodnosti. Ne verjamete? Naj vam potem na hitro razložim, kako je to mogoče, da trenutno živimo v prihodnosti. Tajski kralj Rama V. je leta 1888 vpeljal Siamsko verzijo koledarja. Ta se navezuje na lunarni koledar in ker je krščanstvo za 543 let mlajše od budizma, prihaja do te razlike.

Skratka, danes boste lahko prebrali, kako izgleda življenje v prihodnosti in kaj me tam počnemo.

Najbolje, da začnem kar na začetku in najprej povem, kaj je sploh naloga našega POTA Tajska projekta, saj letos poteka prvič. Na šoli Piyamart school pomagamo učiteljem angleščine pri poučevanju tega svetovnega jezika. Učenci v prvem, drugem in tretjem razredu imajo angleščino na urniku štirikrat na teden, starejši vsak dan. A kljub temu angleško ne razumejo prav dobro. Zakaj? Jaz si to razlagam tako:

  1. Imajo drugačno pisavo in se morajo najprej naučiti arabskih črk – njihov zapis in izgovor (p. s. To se učijo že v vrtcu pri treh letih, vendar je to kljub temu za njih v šoli še vedno velik problem).
  2. Učitelji niso dovolj izobraženi, saj je študij zelo drag, zato opravijo samo online izpit in to je zadosten pogoj, da lahko poučujejo. Zaradi tega verjetno niso tako samozavestni pri govoru in med urami angleščine zelo radi uporabljajo kar tajščino.
  3. Učenci so precej navihani in v razredu učitelj težko naredi primerno vzdušje za zabavno učenje.
  4. POMEMBNO! Na šoli je prva učiteljeva skrb, da se ima otrok lepo in ne to, koliko bo znal. Učitelji so otrokom kot drugi starši in bolj kot znanje jim je pomembno, da otroci dobijo ljubezen, ki je v družini velikokrat ni …
  5. Učenci nimajo začrtanih minimalnih standardov znanja, ki naj bi jih dosegli za napredovanje v naslednji razred. In dobila sem občutek, da se zaradi tega ne sekirajo preveč.
  6. Učenci tudi nimajo domačih nalog, kjer bi snov lahko še sami ponovili. In tudi če bi jo imeli, bi bila to zanje prevelika obveznost, saj so tako ali tako v šoli od osmih zjutraj pa do štirih popoldne.
  7. Učenje tujega jezika temelji na dobesednem ponavljanju in pomnjenju besed in stavkov na pamet in ne na razumevanju snovi.

Zato smo se odločile, da bomo z otroki delale predvsem ustno. Da bodo znali odgovoriti na osnovna vprašanja kot so, Kako ti je ime?, Kako se počutiš danes? … Naučile pa smo jih tudi nekaj angleških pesmi, ki si jih sedaj zelo radi prepevajo tudi v mislih. Ti kar malo pogreje srce, ko jih slišiš, kako si mrmrajo pesmico, medtem ko čakaja v vrsti za hrano ali pa ko se igrajo. Čeprav ima vsak razred učni program, jih me polovico vzamemo v knjižnico, kjer je ponavadi bolj “zabaven” del ure, druga polovica pa ostane v razredu, kjer poskušamo skupaj ponoviti že osvojeno snov.

Na našem tedenskem urniku imamo tudi likovno vzgojo (Art). Zanimivo se mi zdi, da učenci nič ne ustvarjajo, no razen risanja s svinčnikom. Še bolj zanimivo in hkrati nenavadno pa se mi je zdelo, da so se učili barvni krog in pri tem niso uporabili niti ene barve – razen sivega svinčnika. Zato smo me njihov likovni pouk malo spremenile. Skupaj z otroki smo in še bomo ustvarile nekaj izdelkov, ki jih bodo lahko odnesli domov in se z njimi igrali (vetrnice) ali pa okrasili svoje lase in šolske torbe s puhastimi cofki. Učencem so se oči kar svetile, ko so ustvarjali in z nasmehom do ušes so nam kazali, kako hitro se vrti njihova vetrnica in koliko cofkov so že naredili.

Če potegnem črto, je leta 2561 na Tajskem nekoliko drugače, kot sem si predstavljala – veliko lepše in zanimivejše na svoj poseben, včasih pekoč način.

Monika Ravnikar

2018-07-19T13:50:47+00:00

Komentiraj