Že zadnjič sem obljubila zapis o hrani in priznam, da če ta trenutek ne bi tako zelo čakala na večerjo bi na zapis morali počakati do jutri. Tako pa je do večerje še dobre pol ure in namesto odštevanja minut bo veliko bolj koristno, če končno strnim svoje misli.
Za Etiopijo je tipična predvsem injera – to je neke vrste temna palačinka, vendar veliko večja. Ima teksturo palačink, vendar je veliko bolj puhasta in narejena s kvasom. Ima kiselkast okus, temna je zaradi uporabe drugačne moke. Injero razgrnejo na krožnik, nanjo naložijo (ponavadi) pekočo omako z mesom in zelenjavo. Jedo z rokami tako, da injero trgajo in z njo zajamejo omako z mesom in zelenjavo.
Injera postrežena na gostilniški netradicionalni način 🙂
Na splošno se lahko Etiopija pohvali z raznovrstno zelenjavo in sadjem. Pri zelenjavi najdemo paradižnik, čebulo, česen, rdečo peso, ingver. V skupnosti smo jedle tudi bučke, korenček, solato … vendar nekako nisem prepričana, če so teh dobrot deležni tudi ljudje zunaj misijona.
Zame največja radost je sadje: banane (mimogrede, mislim, da se bom v Sloveniji težko navadila na neokusne banane), pomaranče, mandarine, limone, limete, mango, papaja, avokado, »gišta« (slovenskega izraza ne vemo, v angleščini pa se imenuje custard apple).
“Gišta” iz domačega vrta.
Gišta je izjemno sladkega okusa, v sebi pa nosi črne peške.
Zame osebno je največji marketinški fenomen Coca-cola. Resnično, vsepovsod jo lahko najdeš.
Etiopija je znana tudi po pivu. Zaenkrat sem poskusila tri: Bedele (ki ga tudi izvažajo), St. Georges in Walia.
St. George pivo 🙂
Bedele special za izvoz.
Menda pa imajo trenutno v Gambelli tudi zelo okusno pito z banano in limeto ter sočen biskvit s papajo in mangom. Žal je ponudba na voljo samo še do 15. avgusta. Pohitite! 🙂
Pita z banano in limeto.
Biskvit z mangom in papajo v nastajanju.
Mirno in lahko noč želimo iz Gambelle! 🙂
Leave A Comment