Same smo doma.
Nedavno smo ugotovile, da so že vsi šli, samo še mi smo doma. Nekatere od nas sicer ne doma. V domu, na morju, v drugih državah, pri sosedovih. Vsekakor pa ne v Indiji.
Sicer je dejstvo, da so drugi že v akciji, uporaben izgovor za precejšnjo praznino na našem blogu, ampak to se bo kmalu spremenilo! 🙂 Ta teden ugotavljamo, da ne odhajamo več čez par mesecev/tednov, ampak čez par dni, kar vodi v raznorazne ugotovitve, kot so:
- imam premajhen ruzak / nimam ovitka za kitaro / kako spakirati 40kg barvic+moje stvari v 20kg prtljage
- moja oblačila so neprimerna (majice s krasnim dekoltejem, kratke hlače za prikaz zagorelih nog…)
- v ruzaku počiva predebela spalka / ni spalke
- Rusi ne uporabljajo evrov. Indijci imajo rupije. Pomojem.
- moj potni list je še vedno na ruski ambasadi
- očitno bo tečaj gujaratija in bengalija potekal na avionu…
- imam indijsko vizo, jeeej! (ampak čakam pasuš da pride iz ambasade..)
- vsak najmanj bližnji znanec mi je poslal spisek željenih suvenirjev iz Indije (čaji, hlače, tunike, ananas, začimbe, preproge…)
- delamo seznam stvari za sabo na google doc, ampak nimam dostopa do tega dokumenta
- imam še par dni, da se znebim odvisnosti od družabnih omrežij. Pošljem snap ko mi rata.
- ljudje okrog mene so rahlo bolj živčni od mene
- imam urejeno zavarovanje, ampak ima papirje nekdo drug. Upam.
Take in podobne ugotovitve so najbrž značilne za zadnji teden v Sloveniji. Upamo 😛 Vsekakor potekajo intenzivne psihofizične priprave na odhod. Do pred par dni nazaj so potekale celo vročinske priprave, vendar pa so se prevesile iz priprav na indijsko podnebje v priprave na rusko podnebje.
Uglavnem. Priprave! Še 6 dni.
Mamo to!
Leave A Comment