Home Alone

Same smo doma.

Nedavno smo ugotovile, da so že vsi šli, samo še mi smo doma. Nekatere od nas sicer ne doma. V domu, na morju, v drugih državah, pri sosedovih. Vsekakor pa ne v Indiji.
Sicer je dejstvo, da so drugi že v akciji, uporaben izgovor za precejšnjo praznino na našem blogu, ampak to se bo kmalu spremenilo! 🙂 Ta teden ugotavljamo, da ne odhajamo več čez par mesecev/tednov, ampak čez par dni, kar vodi v raznorazne ugotovitve, kot so:

imam premajhen ruzak / nimam ovitka za kitaro / kako spakirati 40kg barvic+moje stvari v 20kg prtljage
moja oblačila so neprimerna (majice s krasnim dekoltejem, kratke hlače za prikaz zagorelih nog…)
v ruzaku počiva predebela spalka / ni spalke
Rusi ne uporabljajo evrov. Indijci imajo rupije. Pomojem.
moj potni list je še vedno na ruski ambasadi
očitno bo tečaj gujaratija in bengalija potekal na avionu…
imam indijsko vizo, jeeej! (ampak čakam pasuš da pride iz ambasade..)
vsak najmanj bližnji znanec mi je poslal spisek željenih suvenirjev iz Indije (čaji, hlače, tunike, ananas, začimbe, preproge…)
delamo seznam stvari za sabo na google doc, ampak nimam dostopa do tega dokumenta
imam še par dni, da se znebim odvisnosti od družabnih omrežij. Pošljem snap ko mi rata.
ljudje okrog mene so rahlo bolj živčni od mene
imam urejeno zavarovanje, ampak ima papirje nekdo drug. Upam.

Take in podobne ugotovitve so najbrž značilne za zadnji teden v Sloveniji. Upamo 😛 Vsekakor potekajo intenzivne psihofizične priprave na odhod. Do pred par dni nazaj so potekale celo vročinske priprave, vendar pa so se prevesile iz priprav na indijsko podnebje v priprave na rusko podnebje.
Uglavnem. Priprave! Še 6 dni.

Mamo to!