Uncategorized

BEM! Fanta zopet pišeta dnevnik!

Skorajda smo se ze cisto priblizali koncu nasega prostovoljstva na Filipinih, ki je minilo veliko hitreje, kot smo pricakovali. Ceprav smo vedeli da bo zelo kratko! V spominu nam bodo zagotovo najbolj ostali nasmehi tukajsnjih ljudi, navdusenih, da te lahko pozdravijo, otroci, ki veselo sodelujejo pri vsakem plesu. Prav posebne pa so matere varovancev, ki so nas (na)ucile svojih tehnik rezanja zelenjave, posebno nam bo v spominu ostal riz, ki ni manjkal pri nobenem obroku, saj je res tako kot pravijo tukaj: "brez riza ni obroka." Za nami so trije tedni, polni novih dozivetij in iskrenih ljudi, ki so se

Popotni kovček spet nazaj pod posteljo

Če vam rečejo, da živite v nebesih pod Triglavom, jim morate verjeti. To pomeni, da so videli svet. Hvaležno vdihujem dišeči zrak, da se mi kar smeji. Živim ob prometni obvoznici, pa se kar ne morem načuditi tišini, čistoči in dišečnosti moje okolice. Ulice se zdijo prazne, povsod zelenje. Saj vem, saj vem, to je povsem običajna reaklimatizacija, ko se človek poslovi od divje Indije. Kljub vsej lepoti in vsem ugodnostim (končno mi v trgovini ni bilo treba kot šivanke v senu iskati izdelka brez pretečenega roka- ali vsaj samo z nekaj meseci preveč) (na ulici sem lahko kar odbrzela

Dez in poplave…del vsakdana

Zanimivo. Pri nas dez pomeni umiritev vzdusja, ljudje razprejo deznike in se po hitri poti vrnejo domov, v varno zavetje domacih naslanjacev, kjer se potem na dezevne dni bere knjige in gleda tv. V Kalkuti je s tem drugace. Dezuje lahko le dvajset minut, pa so tla ze spremenjena v jezera, otroci plavajo, vriskajo in se mecejo v rjavo vodo, od katere prostovoljke iz Amerike prestraseno bezijo, ces da je unicujoce umazana. VErjetno je res. Pravijo, da gre za zmes greznice ter smeti iz ceste. PA tudi sam dez naj bi bil silno umazan. Tezko je kamotrkoli priti, ne da