Madagaskar 2017

AMPITAFA – “Malgaši so nam ukradli srce!” (3. ORATORIJ)

Naša naslednja postojanka in s tem tretji oratorij, je bil Ampitafa, ki je tudi 'dom' Janeza Krmelja, misijonarja, ki program POTA  podpira že 12 let. Center Ampitafa je na sredini med šestimi občinami, blizu ni opaziti nobenega naselja. Janez je začel graditi in ustvarjati misijon tukaj leta 2005. Ravno zdaj septembra bodo obhajali 10-letnico odprtja bolnišnice in porodnišnice. Najdlje so vasi, iz katerih do bolnišnice bolnike nosijo kar dva dni. Janez nam je velikokrat pripovedoval, kako je bilo tukaj, ko je on prišel, ni bilo ceste, elektrike, ničesar. Danes pa je elektrike na pretek, ker je Janez na bližnji reki

RANOMENA – 2. ORATORIJ

Po Befotaki je bila naša naslednja postojanka Ranomena. Skupaj z misijonarjem Janezom Krmeljem smo pripravili oratorij v vasici, kjer je še lani živela in delala sestra Terezija, vendar se je pred časom zaradi bolezni vrnila v Slovenijo. Živeli smo pri sestrah, ki so nas kar preveč gostoljubno sprejele. Najbolj nam bo v spominu sigurno ostala njihova odlična hrana. Imeli smo res pojedine, pripravljale so same specialitete. Na mizi so bili vedno arašidi in posušeni ličiji. S pomočjo opisa na spletni strani misijonske pisarne in pripovedi Janeza Krmelja navajamo nekaj splošnih podatkov o tem kraju. Na področju ranomenskega misijona že vrsto

BEFOTAKA – “Kraj, kjer ni ne Boga, ne hudiča…” (1. ORATORIJ)

Tone Kerin zase pravi, da je 'norc'. Kaj pa drugega, če pa živi na koncu sveta in še malo desno. V divjini, sredi džungle, v kraju, kjer je elektrika samo 2 uri na dan in ni signala. Pot v najbolj oddaljen misijon, kjer deluje misijonar Tone je trajala več kot en dan. Vozili smo se po cesti, ki bi ji težko rekli cesta, zadaj na kasonu veselo prepevali in si krajšali čas z občudovanjem prečudovite narave. Da je bila vožnja še bolj zanimiva, nam je na avtu odpovedal sprednji pogon, še dobro, da smo imeli še zadnjega. Nastala je priredba

Load More Posts