Indija & Mjanmar 2017 – julij

Pot iz Kolkate do Mjanmara

28. julija popoldne smo napolnile naše backpacke in že je zazvonil zvonec, saj sta se nam pridružili Mateja in Neža, ki sta isti dan zaključili delo v sirotišnici. Še same nismo verjele, da je 14 dni prostovoljnega dela v Indiji že za nami in nas čaka 3-dnevno potovanje do Mjanmara. Pripravile smo si še zadnjo študentsko večerjo v Indiji in kmalu za tem skočile v Anupov avto, s katerim smo se odpeljale do letališča v Kolkati. Pred odhodom smo se ves čas spraševale, ali bomo sploh prišle na cilj in kdaj (zaradi logistično zahtevnega prevoza). Na letališču smo se morale

Delati majhne stvari z veliko ljubeznijo

Kalkuta, Indija. Mesto srčne, skromne ter predvsem velike ženske. Matere, ki navdihuje in rešuje. Še danes, čeprav njena duša že počiva v miru. Njeno dobroto in razdajanje namreč nadaljujejo misijonarke ljubezni v Centrih Matere Terezije. Gre za različne hiše, razpršene po celotnem mestu. V vsaki izmed njih oskrbujejo svojo populacijo najbolj ranljivih: otroci s posebnimi potrebami, odrasle ženske z motnjami v duševnem razvoju, sirote in podobno. Dve iz naše skupine sva se imeli čast podrobneje seznaniti z delom v "Shishu Bhavan - Children's Home". Stanovanje sva zapuščali okoli pol sedme ure zjutraj in se po izzivalnem zaklepanju vrat, podajali

Dom upanja – Izkušnja prostovoljstva v indijski sirotišnici

Mateja in Neža sva dva tedna v Indiji preživeli v sirotišnici The Hope Home, kar bi v slovenščino prevedli kot Dom upanja. Z Anupom smo se dan po prihodu v Indijo iz natrpanega mesta odpeljale v zeleno džunglo do ribnika, ob katerem je stala velika hiša z vrtom. Anup nam je povedal, da je to ustanova, kjer bova z Nežo kot prostovoljki delali naslednjih 14 dni. The Hope Home ni običajna sirotišnica, kar smo lahko opazile takoj ob našem prihodu. Pred vrati hiše sta nas pričakala Anil in Asha, ki vodita sirotišnico in sta skrbnika 18-ih čudovitih deklic, ki

Load More Posts