Brazilija 2017

Po nekaj dnevih preživetih v CAIJ centru nas je v petek, 11. avgusta, čakala že nova dogodivščina. Skupaj s prostovoljci iz Španije smo obiskali šolo oz. internat Jatobazinho v Pantanalu. Pantanal je močvirje, ki je veliko kot Francija. Do šole je možno priti le s čolni ali helikopterjem, zato otroci in učitelji tam živijo kar cel teden (otroci torej odidejo v internat že s sedmimi leti!). Po dveh urah sončne in vetrovne vožnje s čolnom, kjer smo z zanimanjem opazovali čudovito okolico, smo prispeli na cilj. Sprejela sta nas učitelja in nam razkazala okolico, šolo namreč sestavlja več različnih

Prvič v puloverju sedim pred našo hišo, veter mi boža obraz, zvok otroškega joka iz sirotišnice prekinja tišino po nevihti. Po cesti se je ravnokar odpeljala kočija in moje misli se potikajo po preteklem tednu. Za nami je že en teden. Zdi se mi, da smo tu že veliko dlje, saj se nam je zgodilo toliko stvari. Običajno se je dan pričel z budilko ob 5.45 za tistega, ki je kuhal kavo, za vse ostale pa nekaj minut kasneje. Vsi smo se kot megle privlekli iz svojih postelj za mizico, kjer smo pozajtrovali. Sledila je pot proti centru CAIJ.

A​vion pričakal nas je vse, B​ližje cilju malo smo že! :-) C​arji smo, da smo šli, Č​etudi polni smo skrbi. D​anes krasno je bilo, E​mmm…v Novem mestu potovati začeli smo. F​ejst dobra hrana je bila, G​ospa Milka se je izkazala! H​lad že malo pogrešamo, I​n zato v zimsko Brazilijo odhajamo. J​utri tja pridemo K​jer se z Brazilci prvič snidemo. L​etalo kmalu vzletelo bo, M​i pa že komaj čakamo! :-) N​aj se naš mesec že začne! O​oopa, letalo premika svoje koleščke. P​a smo v zraku zdaj že mi, R​es nad vsem navdušeni. S​lasten vonj po letalu vleče se, Š​koda, da