Madagaskar 2015

Svet na glavo

1. 8. 2015 Ste se kdaj vprasali, kdo je reven in kako smisel ter standard zivljenja doloca filozofija civilizacije. Za zacetek pa o zadnjih dneh, konkretno. Zadnji oratorij je skoraj koncan, zjutraj nas caka se zakljucna sveta masa. Zadnji, cetrti oratorij je obiskalo kar 450 otrok. O drugacnosti med kulturami kazejo nekateri osnovni podatki. Za en zajtrk se je 450 otrok najedlo z 12 kg makaronov in od tega so siti in zadovoljni. Vsi otroci se neomejeno smejejo, navodila pa brez problema podaja en voditelj, saj so otroci izredno poslusni. Vodo pijejo vsi iz enega soda, spijo pa na betonu,

Modri kit, zelena miš

Hvaležni smo za vse nase super dogodivščine na Madagaskarju. Od odličnih misijonarjev, prijetnih ljudi, dobre hrane, nore vožnje, lepih plaž, čudovite narave ... do večurnih svetih mas. Po sveti maši smo se včeraj poslovili od misijona v Manabondru pri Janezu Mescu. Od vaščanov smo v dar prejeli tradicionalne klobuke in rute. Otroci so nam v slovo in zahvalo zaplesali njihov ples, kjer so uporabili tudi rutke v barvah slovenske in malgaške zastave. Nato smo se odpeljali do Vangaindrana, kjer nas je pričakal Janez Krmelj. V večernih urah smo še prispeli do Ampitafaja. Tam nas je čakalo presenečenje. Večerja! Jedli smo koruzo

Riž na kubik!

Ko smo pred skoraj tremi tedni padli na Madagaskar, so bili Malgaši pač črnci, ki blebetajo čuden jezik in imajo čudne navade. Z življenjem med njimi in s pomočjo misijonarjev počasi spoznavamo njihovo drugačnost - čudne navade tako počasi postajajo malo manj čudne. Hrana: riž na kubik = 3x na dan. Neslan; ponavadi rdečkaste barve. Včasih vmes zaškrta kak kamenček. Najbolj zanimivo je to, da njim niti ni do bolj raznolike hrane. Če so na mizi posebej za nas se makaroni, Malgaši raje vzamejo riž. Zraven je obvezna riževa voda - voda zavreta v loncu s prismojenim rižem. Ko pa

Load More Posts