Bolivija 2015

Pridi bližje. Ti. Bližnji mi.

Ti. Ja, ti. Kaj me tako začudeno gledaš? Čemu se presenečeno oziraš in negotovo mencaš?Saj nisem nor ali kako drugače nevaren. No? Pridi bližje. Ne boj se. Naj si te ogledam. Dvoje oči, nos, ustnice. Kdo si? Govoriš, ampak tvoj jezik valuje v neznani melodiji, ki skače v drugačnem ritmu kot moj. Roke, trup, noge. Vse kaže, da ti nič ne manjka. Vseeno si mi sumljiv. Čuden. Dolga ušesa, kratek vrat, pa po glavi mal kosmat … el sol, la luna, un perro, mi casa, un huevo, un chico, una chica, mi hermano, mi hermana, el corazón … Saj res!

Teden za izlete

Psihiatrične bolnišnice so navadno dokaj zaprte ustanove. Izhodi pacientov so omejeni tako po pogostnosti kot glede na diagnozo posameznika in njegovo nevarnost za pobeg. Kako bi se odzvali na novico, da bo sedem prostovoljcev odpeljalo 39 pacientov iz bolnišnice Ljubljana-Polje na popoldanski izlet v center mesta? Tako se je namreč zgodilo v La Pazu: Caztor, nas šest in še dve mladi medicinski sestri smo se z izbranimi pacienti odpravili na mestne gondole, prav tja do vrha mesta na El Alto. Seveda ni šlo brez zapletov, ker so nekateri bolniki takšni, da lahko odvandrajo malo po svoje. Dan je bil res

Za zidovi psihiatrične bolnišnice v La Pazu

Norost. Psihiatrične bolnice. Kraji, ki vzbujajo zanimanja in skrivnosti. Ekstremi. Polet do zvezd in trdi pristanek na tleh. Kaj sploh pomeni biti psihično nestabilen? To vprasanje se mi poraja zadnje 3 tedne, odkar smo tu v psihiatricni bolnici San Juan de Dios v La Pazu v Boliviji. Pretirano srečen, maničen in hiperaktiven, pretirano nesrečen, depresiven, brez volje do življenja in vsakdanjih obveznosti. V pomanjkanju stika z realnostjo, v svojem svetu, sanj, želj, hrepenenj, strahov in tesnobe, shizofren. Vse kar je v hudih ekstremih lahko postane patološko. Sploh, ko ljudje niso zmožni več sami nadzorovati svojih življenj in skrbeti sami zase.

Load More Posts