Aqui zero, um, dois, três

(Petek, 13. 7. 2018)
Po opravljenih popoldanskih delavnicah v CAIJ-ju smo se Marija, Manca in Miha vrnili domov, kjer sta z delom na malem CAIJ-ju že zaključili Nastja in Katja. Malo utrujeni od celodnevnega delanja zapestnic in papagajev smo se posedli po naši terasi in se prepustili toplim sončnim žarkom (končno otoplitev). Potem pa sem se spomnila, da majica za Manco še ni končana in začelo se je skrivno Messenger pogovarjanje, seveda brez Mance. Ker smo bili vsi zunaj bi bilo zelo sumljivo, da bi dva sedaj izginila, zato smo se dogovorili, da gre Miha »pit« (po skrito belo majico za Manco) in jaz (Marija) »kakat« oz. okrasiti majico. Ker sem za to potrebovala karton, da se flomaster ne bi poznal čez majico, me je Manca živčno iskala, saj
smo šli zvečer še v zavetišče, kjer naj bi delali zapestnice, za katere smo potrebovali krogce iz kartona, a smo na koncu z otroki le prepevali slovenske in brazilske banse in se imeli »lušno«. Po zavetišču pa je sledilo presenečenje za vse, saj smo mislili, da nas sedaj čaka samo še »fiesta« a smo se zmotili. Avto se je ustavil pred CAIJ-ijem, kjer je bil nekakšen koncert oz. generalka ali pa samo vaja (ne vemo točno kaj), saj smo iste pesmi slišali še dva večera za tem. Vsi zmedeni (še najbolj pa Manca, ker ji čez dan ni nihče čestital) smo šli sedaj domov, kjer pa je sledilo presenečenje za Manco, katero je uspelo še bolj kot smo pričakovali. Imeli smo pravo slovensko-brazilsko »fešto« in v ritmih brazilskih pesmi plesali sambo in polko na slovenske pesmi. Pice in torta, z veliko sladkorja, so nam teknile, za konec pa smo skupaj zaplesali na račke.

Naslednji dan pa smo se odpravili v center Moinho, ki je nekakšna glasbena in baletna šola. Tudi tu smo izvedli delavnice za mlajše otroke (papagaje) in za starejše (zapestnice). Ker je bil to že tretji dan enakega dela, smo že pravi eksperti v pletenju zapestnic in tudi razlaganju v portugalščini (aqui zero, um, dois, três i três mover aqui in zero). Zvečer smo imeli mašo ob zaključku šolskega leta in program, ki je bil identičen prejšnjemu večeru ter predstavitev tolkalnega orkestra in capoeira. Capoeiro je značilna brazilska borilna veščina s primesmi plesa. Zvečer smo prvič zagnali pralni stroj in dali prati obleke. Sicer nam je ta način, da s posodo zlivaš vodo v pralni stroj, tuj in smo potrebovali pomoč Brazilcev, da so nam predstavili, kako pralni stroj deluje. Tehniko smo hitro osvojili in naslednji dan že sami oprali še črna oblačila.

V sredo zvečer smo tudi izvedeli, da bomo v četrtek ponovno izvajali delavnice (sprva nam je bilo rečeno, da bomo samo pomagali pri pripravi vsega za zaključno predstavo). Ker nam zapestnice že malo presedajo, smo sedaj delali škatlice in rožice iz prtičkov, namesto papig pa so delali rožice iz slamic in papirja. Na delavnicah pa so nam otroci kazali svoje zapestnice in bili nekoliko razočarani, ker ni bilo enake delavnice. Po delavnicah pa je sledila zaključna prireditev z velikansko torto. Popoldne pa smo po delavnicah imeli sestanek z Brazilci glede velikih iger na oratoriju, ki bo naslednji teden. Zvečer smo se odpravili v sirotišnico, kjer so nas otroci toplo objeli, potem pa smo skupaj prepevali banse in se seznanili z brazilsko verzijo gnilega jajca. Slovo je bilo težko, a smo jim povedali, da se še vidimo. Danes pa smo lahko spali malo dlje. Po zajtrku smo se lotili priprave igrice Deset devic, katero bomo zaigrali danes v domu za ostarele in jutri ter v nedeljo na malih oratorijih.

#pulseirasepapagaios

      

2018-07-16T16:59:32+00:00