V krožnem na levo :)

Pozdravljeni,
pred vami je povzetek preteklega tedna. Zgodilo se je kar veliko stvari, zato komaj utegnemo napisati kakšen blog. Hm, kje naj začnemo? Kar na začetku tedna. Ta teden je za večino zadnji teden šole pred počitnicami. Prva dva dneva smo preživeli v vrtcu. Pripravili smo aktivnosti in igre za predšolske otroke. Naslednji dan smo začeli s prvo šolsko uro, in sicer z uro matematike. Opazovali smo delo učiteljice, sodelovanje otrok in vzdušje v razredu. Tudi, če so otroci mlajši, imajo že ure opismenjevanja. Skozi naše oči je izgledalo nekako tako, kot včasih pri nas mala šola. Najprej so ponavljali številke in like. Kasneje je vsak dobil svoj zvezek in vanj narisal in napisal snov, ki so se jo naučili. Popoldne smo preživeli na tržnici. Vsak izmed nas je bil na svoji stojnici. Domačinom smo pomagali pri prodaji. Prodajali smo najrazličnejše stvari. Od zelenjave, rib, posod do oblek. Izmenjali smo si veliko besed, nasmehov in dobre volje.

Naslednji dan smo obiskali osnovno šolo, ki je oddaljena kakšno uro vožnje od Mumbwe, kjer bivamo. Ko smo se pripeljali tja, je za naš avto priteklo na desetine otrok. Bili smo presenečeni. Najprej nas je sprejel ravnatelj. Kasneje še učitelji in učenci. Učiteljica nam je povedala, da so se na naš prihod pripravljali dva dni. V tej šoli je 5 učilnic za 700 otrok. Učenci v šolo prihajajo v dveh izmenah. Prvi dopoldne, drugi popoldne. Isti učitelji ostanejo tukaj cel dan. Učitelj, s katerim sem govorila, pravi, da za svoje delo dobi približno 315€ na mesec. Prišli smo ravno v času pisanja izpitov. Zato smo malo počakali. Ta čas nam je ravnatelj razkazal okolico. Potem se je začela prireditev, ki so jo pripravili posebej za nas. Na kratko smo se predstavili in si ogledali njihove najrazličnejse plese. Drži, da so res dobri plesalci in pevci. Preden smo odšli, so nam pripravili okusno kosilo. Malo smo še poklepetali z učitelji in naredili skupinsko sliko z učiteljskim zborom.

Naslednji dan je bil tudi prav poseben. Imeli smo izmenjavo pri družinah. V parih smo odšli vsak do svoje družine in z njimi preživeli cel dan. Neverjetna izkušnja za nas in ne dvomimo, da tudi za njih. Pomagali smo pri najrazličnejših (hišnih) opravilih, se veliko pogovarjali, družili in imeli skupne obroke. Seveda iz njihove lokalne hrane.

Sledil je dan, ki smo ga že težko čakali. Dan za oratorij. Nanj smo se pripravili že v Sloveniji. Tukajšni župnik je obvestil otroke, mi pa smo naredili zastavo in dodatno obvestilo, ki je viselo pred župniščem z uro pričetka. Čisto na začetku nas je malo zaskrbelo, saj je na oratorij prišlo 5 otrok. A kmalu je bil ta strah zaman. Do konca oratorija smo imeli nekaj čez 70 otrok. Tukaj ni panike, če vsi niso ravno točni. Oratorij smo imeli tri dni. Zabavali smo se s športnimi igrami, štafetnimi igrami, ustvarjalnimi delavnicami in bansi. Zelo zanimivo je, kako dobro nas poslušajo in kako hitro se učijo slovenskih bansov ter pesmi.

Zelo smo veseli vseh novih izkušenj in tega, da so nas tukaj vsi tako lepo sprejeli. Počutimo se že čisto domače.

Anja Remic

About the Author:

Leave A Comment