AMPITAFA – “Malgaši so nam ukradli srce!” (3. ORATORIJ)

Naša naslednja postojanka in s tem tretji oratorij, je bil Ampitafa, ki je tudi ‘dom’ Janeza Krmelja, misijonarja, ki program POTA  podpira že 12 let.

Center Ampitafa je na sredini med šestimi občinami, blizu ni opaziti nobenega naselja. Janez je začel graditi in ustvarjati misijon tukaj leta 2005. Ravno zdaj septembra bodo obhajali 10-letnico odprtja bolnišnice in porodnišnice. Najdlje so vasi, iz katerih do bolnišnice bolnike nosijo kar dva dni. Janez nam je velikokrat pripovedoval, kako je bilo tukaj, ko je on prišel, ni bilo ceste, elektrike, ničesar. Danes pa je elektrike na pretek, ker je Janez na bližnji reki zgradil hidroelektrarno. Živeli smo v majhni hiški in spali na čisto pravih posteljah. Janezova kuharica in varovanka Liza je za nas odlično skrbela in nas razvajala z odličnimi dobrotami.

Otroci, so na oratorije v cerkev na hribčku prišli iz zelo oddaljenih vasi. Res lepo je videti njihovo veselje po prehojenih tudi več kot 40km. Če bi otrokom v Sloveniji ponudili možnost, da pridejo na oratorij, vendar morajo prej hoditi 40km do prizorišča. Sigurno ne bi prišli. Velikokrat nam je preveč sprehodit še do bližnje trgovine ali na drug konec vasi.  Naj povem še to, da morajo otroci, ki želijo priti na oratorij opraviti tudi izpit iz Markovega evangelija. Se pravi, morajo zelo dobro poznati sveto pismo. Velikokrat sem imela občutek, da znajo veliko več od otrok pri nas v Sloveniji. V Ampitafa smo na oratorij sprejeli dobrih 350 otrok. Na našem tretjem oratoriju je šlo vse kot po maslu, na vsakem oratoriju smo lahko dodali še kaj novega, kar smo se naučili v prejšnjih vaseh in mislim, da so otroci zelo uživali. Vsak otrok je pri zaključni sveti maši dobil tudi lesen križek z napisom “Oratorium 2017”, ki smo jih tudi blagoslovili. Tudi misijonar Janez Krmelj je bil z našim delom zelo zadovoljen. Predali smo mu tudi veliko kemičnih svinčnikov, šolskih potrebščin in zdravil, ki smo jih zbrali v Sloveniji.

Janez velikokrat poudarja pomen oratorija za njegove misijone. Oratoriji in prostovoljci, ki pridemo, smo mu v veliko pomoč pri evangelizaciji in vzgoji malgaških otrok. Pravi, da oratorijci opravimo veliko in pomembno delo za pastoralo. Otroci so zagnani, oratorij je zanje največji dogodek leta ali celo življenja, čeprav traja samo dobre 3 dni. Pomembno pa je tudi to, da prostovoljci največ naredimo s svojim zgledom. Otroci so opazovali vsak naš korak. In verjamemo, da so znanje in veselje, ki je vladalo na oratoriju ponesli tudi naprej v svoja življenja in se že veselijo oratorija 2018.

Hvaležni smo misijonarju Janezu, ki nas je sprejel in z nami delil toliko dragocenih zgodb iz svojega življenja na Madagaskarju. Vsak večer smo preživeli ob poslušanju zanimivih prigod in dogodivščin, ki jih je misijonar doživel v več kot 30 letih delovanja na Madagaskarju. Povedal nam je, da so mu “malgaši ukradli srce”. In tudi nam je življenje na Madagaskarju po 14 dnevih že močno priraslo k srcu. Vsak dan znova smo občudovali njihovo preprostost in veselje, ki so ga izžarevali.

Že naslednje jutro nas je čakala nova dogodivščina, ko smo se odpravili v prav posebno vas, kjer je bil oratorij letos prvič, torej je bil za prebivalce tiste vasi nekaj novega. Kaj več o našem 4. oratoriju pa v naslednjem blogu.

About the Author:

Leave A Comment