Nedelja pred odhodom v Indijo

Nedelja, 23. 7. 2017

V torek gremo.

Zadnje dni pred odhodom sem panična. Vse me skrbi. Vem, da nimam kontrole, vem, da stvari nimam pod nadzorom, ne vem, kako bo. Kako bo na letališču? Kako bo na nočnem vlaku? Kako bom jaz? Kako se bomo ujeli kot skupina? Sta koordinatorki zares zanesljivi in pripravljeni na vse? (Jaz nisem.) Se bomo uspeli srečali z mojimi znanci v Delhiju? Kako se bomo tam našli? Delhi je gromozansko velemesto, že samo city – mestna občina, brez okolice ima … 5-krat več prebivalcev kot cela Slovenija. Ljubljana je prijetno in preprosto majhno mestece, kajne? Ne vem. Ne vem. Ne vem. Ne zmorem?

Zaupati. Zaupati vase, da bom zmogla. Zaupati v ostale, da bodo pripravljeni in da bodo naredili tisto, kar smo se dogovorili. Zaupati, da bo vse v redu, da bomo bolj ali manj zdravi celo pot in da bomo varno potovali. Zaupati v Boga, da bo z nami. Naša skupina ima najprej deset dni potovanja in potem tri tedne prostovoljstva. Te letalske karte so bile ugodnejše, bo pa kulturni šok malo večji. =)

Telefoniram Tini. Z nekaj kratkimi stavki me precej pomiri in moj strah se močno zmanjša. Kako ji je to uspelo?  Mislim, da njej lahko zaupam in da se bo ona na potovanju res znašla. Nočem biti tečna, nočem biti zoprna in nočem biti najšibkejši člen v skupini. Samo nekoga rabim, ki dobro vodi stvari in potem moj strah izgine. Hvala Bogu, da imamo Tino. Hvala Bogu tudi za ostale članice.

Mislim, da bom v prihodnjih petih tednih velikokrat trčila na tole. Moj strah in moja panika. Moja negotovost – vase in vse ostalo. Sej ko se strah poleže, se tudi jaz veselim Indije, prostovoljstva in potovanja. In gotovo bom/sem vsaj v kaki stvari tudi jaz dobra in močna.

Prispevala bom po svojih najboljših močeh. =)

Komaj čakam, da se v torek zjutraj vse zberemo na letališču. Super bo. =)

E.M.

About the Author:

Leave A Comment