V TEŽAVAH PLEŠEMO

Juhuhu, končno smo tudi “Brazilci” dočakali prvi skupni “vikend”! 🙂

 

    Ena skupinska 🙂

Vse se je začelo tako, kot je bilo te dni tudi vreme — kislo. Presenetila nas je namreč Tejina bolezen in ustrašili smo se, da bomo morali skupne priprave odpovedati, a k sreči smo jih zgolj prestavili za en dan. Tako smo se v četrtek Teja, Luka in jaz veselo odpravili na Dolenjsko v Križe, kjer nas je že nestrpno čakala Lina. Najprej smo si skuhali testenine (ali kot bi rekla jaz, Primorka, “pašto”), nato pa pridno začeli z delom. Vneto smo začeli z iskanjem letalskih kart in našli najbolj ugodno ponudbo. Kdaj letimo v Brazilijo, izveste kmalu. 😉 Popoldne smo nadaljevali ustvarjalno, saj smo pričeli z izdelovanjem izdelkov, ki jih bomo ponujali po sv. mašah. Do poznih ur smo imeli odprto tovarno z imenom GUMBI. Lesene gumbe smo barvali z različnimi barvami in jih okraševali s pisanimi vzorci. Dan smo zaključili z večerno molitvijo, kjer smo drug drugemu napisali nekaj lepega.

Naša tovarna

V petek smo meglen in deževen dan pričeli z brazilsko kavo in odličnim zajtrkom, ki nas je dovolj okrepčal, da smo lahko spregovorili o naših strahovih in pričakovanjih, ki jih imamo glede prostovoljne odprave. Sledil je klicateljski dopoldan različnih župnij po Sloveniji, dogovarjali smo se namreč glede predstavitev našega projekta. Padla je tudi zanimiva ideja o pevsko obarvanem dogodku (kmalu vam zaupamo več) :). Zopet smo odprli našo tovarno, kjer smo gumbe vezali v zapestnice. Delali smo tako vneto, da nam je zmanjkalo vrvic. 😀 Sledil je čas za kosilo, po tem pa smo se odpravili v Novo mesto kupit dodatne vrvice, da smo popoldne lahko nadaljevali z ustvarjanjem. Lina je poprijela za šivalni stroj in šivala vrečke za 3 v vrsto, Teja je delala srčkaste knjižne kazalke, jaz in Luka pa sva se ubadala z zapestnicami. Končno se je tudi zjasnilo, kar smo izkoristili za fotoshooting do tedaj narejenih izdelkov. Pred večerjo smo se predajali sončnim žarkom in zraven debatirali še o pravicah in dolžnostih prostovoljcev, gostiteljev in vodilnih pri programu POTA. Za večerjo smo skuhali veliko (preveč) palačink, toliko da smo jih imeli še naslednji dan za zajtrk. Siti in zadovoljni smo se odpravili še na kratek večerni sprehod. Družabni večer smo preživeli ob petju in poslušanju raznolike muzike kar v tovarni gumbov, ki se je nekaj čez polnoči uspešno zaprla. Prijetno utrujeni  smo se odpravili spat.

Palačinke

Večerna molitev

Naslednje jutro smo pri zajtrku povzeli vtise celotnega vikenda. Ugotovili smo, da smo vsi strastni ljubitelji kave, dobre muzike in smeha.  Med seboj smo si zelo podobni, a hkrati ravno prav različni, da nam ni nikoli dolgčas. Vsi pravimo, da v težavah plešemo! To je tudi naš moto in slogan odprave. 🙂

Polni prijetnih vtisov smo se poslovili. Se pa že veselimo prihajajočih izzivov, skupnih srečanj in drugega pripravljalnega vikenda. 🙂

Maja

About the Author:

Leave A Comment