Oranžni nasmeh

Teden je potekal nekoliko drugače, saj smo delovali v dveh ustanovah hkrati: v CAIJ-u in v vrtcu Marissa Pagge. Otroško kričanje, zvok drsenja plastičnih stolov, oranžni nasmeh … običajne stvari, ki so nas spremljale vsak dan ob delu v vrtcu. Z delom smo začenjali nekoliko kasneje, ker imajo tu z otroki jutranjo molitev. Vsak dan so se razdelili na 4 skupine – ponavadi ena ali dve ustvarjalni, ena z učno pomočjo, ter ena za igro. Veliko je bilo ustvarjanja, petja, plesov, vprašanj za “banheiro” in “Posso beber água?” ali po naše “kopalnica” in ali “Grem lahko pit vodo?”. Obe vprašanji so otroci pogosto izkoristili za poskus neformalnih srečanj v kopalnici ali pa pri aparatu za vodo, saj se zavedajo, da ne znamo dobro jezika. Veliko je bilo smeha, lovljenja in skakanja za otroki, pa tudi sem in tja kakšen siv las, zaradi navihanosti “Brazilčkov”. Lina in Maja, ki nista delali v vrtcu, sta imeli delavnice na CAIJ-u. V petek pa nas je čakala prav posebna izkušnja – šli smo namreč v plesno in glasbeno šolo Muinho Cultural. V šoli se učijo petja, baleta in modernih plesov, ter igranja inštrumentov. Šola je zelo aktivna na okoljskem področju, saj imajo v Pantanalu rezervat za ohranjanje narave. Imeli smo plesni delavnici zumbe, ustvarjalni delavnici in eno glasbeno delavnico. Prav zanimivo je bilo gledati baletnike in balerine v svojih oblačilih, med plesanjem nekoliko bolj divje zumbe. No, tudi sami smo se preizkusili v baletu, a le v zelo kratkem ogrevalnem delu. Na koncu nas je doletela prav posebna čast, saj so nam odrasli profesionalni plesalci in plesalke baleta (nekateri med njimi so obiskovali to šolo) zaplesali del koreografije, ki jo plešejo na turneji po Corumbá in okolici. Biti tako blizu odličnim plesalcem, je bila za nas posebna čast. Zelo lep dan, ki je kar prehitro minil! V petek zvečer smo za otroke pripravili teater, v katerem smo prikazali priliko o talentih. Naši gledalci so bili najmlajši člani družine CAIJ. Po teatru pa smo skupaj zapeli se nekaj pesmi in bansov. Tudi sobotno dopoldne je bilo oratorijsko obarvano, le da smo v teatru prikazali priliko o izgubljeni ovci! Zvečer smo se skupaj z animatorji oratorija odpravili v Don Boskovo mesto, kjer smo imeli praznovanje rojstva Don Boska. Animatorji CAIJ-a in šole, kjer so nas gostili, so pripravili skeče, ples, band pa je poskrbel za dobro glasbo. Na koncu se je podelilo tudi nagrade in priznanja za najboljše pripravljene točke. Bilo je res lepo in preprosto, pa vendar smo se imeli noro, saj so animatorji zelo povezani med seboj in to naredi vzdušje nepopisno, lepo in živahno.

 

P.S.: Kaj je oranžen nasmeh? Nasmeh z zobmi, ki so ravno prežvečili oranžno voščenko!

About the Author:

Leave A Comment