Iz sončne Zambije

Iz sončne Zambije

P. Stanko Rozman, naš gostitelj, je v preteklih tednih napisal kratek članek o našem delu v Zambiji, ki ga zdaj tudi objavljamo :

 

Izraz dobrote vabi in navdihuje dobroto tudi Zambijcem. V teh poletnih mesecih so na obisk prišli študentje, ki so jih POTA združila v skupino. Ta slovenska organizacija spodbuja študente, da gredo na obisk v dežele, kjer je doma revščina in kjer potrebujejo finančno in drugo pomoč za svoj razvoj in napredek. Skupina, ki nas je obiskala v Mumbwi, je prinesla določeno vsoto denarja, kot velikodušen dar misijonu. Člani te skupine so bili: Miha Remškar, Tjaša Divjak, Katja Hren, Maja Dakskobler in Lucija Pribožič.

Njihov konkreten načrt je bila gradnja cerkve sv. Avguština v kraju Nalusanga. Vernike v Nalusangi smo pripravili na njihov obisk in veseli so čakali njihovo pomoč. Z lastnimi sredstvi so zgradili cerkvico do strehe, naš misijon pa jim je pomagal to cerkvico še prekriti. Zaustavilo pa se je pri končnih delih, saj je zmanjkalo sredstev.Začeli so čakati na naše študente, da bi z njihovo delovno in finančno pomočjo gradnjo dokončali. Obisk skupine pa je trajal le mesec dni in verniki v Nalusangi v tako kratkem času niso zmogli prispevati svojega deleža pri gradnji. Zato se je študentska pomoč usmerila v drugo smer, tja, kjer je bilo sodelovanje ljudi prisotno.

V župniji imamo živahne dejavnosti: Pomoč bolnikom obolelimi za AIDS-om, Home Based Care (Pomoč bolnikom na domu) in še druge. V centru se je ravno takrat veliko gradilo . Študentje so priskočili na pomoč s sredstvi, ki so jih prinesli s sabo. Mimogrede so prepleskali hišo, v kateri je urad organizacije ter kuhinjo, zgradili so tudi sanitarije. Voditelj ene izmed podružnic jih je povabil, da si ogledajo njihovo cerkev sv. Petra v Namunde, ki je bila v gradnji. Hitro so se domenili za ogled in povabilo za pomoč sprejeli. Darovali so jim okenske okvirje in cement za ometanje zidov. Ko so verniki v Nalusangi zvedeli, da gre pomoč, ki je bila namenjena njim, v Namundwe, so se zganili. Zbrali so nekaj denarja za dokončanje gradnje svoje cerkvice in navozili kar za pet tovornjakov peska. Tako so študentje tudi njim pomagali z okenskimi okviri in s cementom. Tako so se tam dela nadaljevala. Če bi sodelovali od začetka, bi bila danes cerkvica narejena, tako pa čaka še na betoniranje tal in na pleskanje. Medtem so pa študentje dali svoj dar tudi župniji za nabavo ploščic.

Ravno ob njihovem obisku so verniki zbrali dovolj denarja, da kupijo ploščice za polaganje oltarnega dela cerkve. Želeli pa so, da bi se jih položilo po celotni cerkvi. Ko je župnik prejel njihov dar, se je ojunačil in za njihov denar kupil dodatne ploščice. Kmalu po njihovem odhodu so bile ploščice položene a le v tistem delu, kjer se običajno daje preproga. Klopi so lično razporedili in verniki so prihajali v klopi po preprogi, narejeni iz ploščic. Spraševali pa so se: »Kdaj bomo prekrili celotno cerkev, da ne bo v njej toliko prahu in da bo cerkev res izgledala kot dostojen Božji hram za Boga in za ljudi.«

Pred desetimi dnevi pa jim je prišla nepričakovana pomoč. Neka žena je namenila desetino svoje upokojenske odpravnine, trideset tisoč kwach (3,000 US dolarjev) za ureditev Božjega hrama. Župnik je bil presrečen in jaz tudi. Rekel sem si: Poglej, dar študentov je spodbudil še nekoga k velikodušnemu darovanju. Z njenim darom smo že kupili ploščice in potrebni cement. Jutri se dela s polaganjem ploščic v cerkvi nadaljujejo. Dar je povabil novega darovalca. In ne le to. Sedaj, ko je stranišče pri dvorani za Home Based Care zgrajeno, se je skupina žena iz organizacije sv. Ane tudi odločila za izboljšanje življenjskih razmer. Ne bodo več kuhale pri cerkvi na očeh vseh mimoidočih in ne spale čez noč v župnijski dvorani, ampak v dvoranici v Home Based Care. Tam bi imele rade tudi kuhinjo. Župnik, p. Elias Nchimunya, je zaprosil za pomoč pri naši jezuitski Komisiji za razvoj. Naredili smo načrt, dali predračun in pomoč je na poti.
Dar, ki so ga dali študentje za pleskanje dveh manjših zgradb in zgraditev stranišča, je navdihnil novi razvoj. In to razvoj, ki ga vodi domači duhovnik. Tako cerkev v Zambiji postaja bolj samostojna in samoiniciativna. Dar je tudi v tem primeru prinesel novi dar. Dobrota poraja dobroto.

(op. p.Stanko je članek objavil v novembru 2016)

About the Author:

Leave A Comment