Prvi solski dan

Za nami je pester in poln dan. Z Ursulo sva prvic sli v solo, kjer sva se najprej spoznali z ravnateljico. Nato sva sli po razredih, kjer sva se predstavili. Kot bodoco pedagoginjo me je zelo presenetil nacin izobrazevanja, ki se razlikuje od nasega. Ze otroci, stari 3 leta, so sedeli za klopmi in v zvezek pisali crke, te pa bodo kasneje dopolnile se stevilke. In vse v cisti tisini. Se dvoletniki so sedeli brez besed. Odnos do profesorjev je drugacen: ucenci so izjemno spostljivi in vsi aktivno sodelujejo.

Spoznali sva se tudi s profesorji v zbornici (po dolgih letih solanja sem se koncno priprinila noter!!, opomba Ursule). Vsi so naju gledali kot dva silno izobrazena cloveka, je pa res, da je najina anglescina boljsa od profesorjev anglescine. Tako me tudi ne cudi, da naju otroci niso prav dobro razumeli. Zelo se ze veseliva naslednjega dne in nacrtujeva geografsko-sportno-likovne dejavnosti.

Popoldne smo sli skupaj z (navihanim, gostoljubnim in nasmejanim op. U) Girishem (jezuit, 49) v mesto, ki se zelo razlikuje od nasega. Promet je cisto NOR! Vecino casa med voznjo stiskam ostale clane skupine. Najboljsi nacin proti strahu je kar mizati. (Da o glasnem trobljenju ne govorimo …)

Zvecer smo obiskali hise druzin v nasi blizini. Ljudje nas vedno povabijo k sebi odprtih rok in ponujajo sokove. Sicer imajo zelo dober namen, a nasa prebava se s tem ne strinja. Tako poskusamo uravnoteziti vljudnost in pa potrebe nasega telesa … Ursula se navadno odloci za svoje telo (in skrije loncek …), ostali pa vljudno pijemo in pazimo, da se s pijaco, ki ima rahel okus po pralnem prasku, ne izdamo.

Z Ursulo nacrujeva se zadnje podrobnosti za delo v soli in se veseliva vnovicnega snidenja z najinimi srckanimi ucenci 😉

Klara

About the Author:

Leave A Comment