Hrana … drugič :)

Mogoče sem takrat, ko sem pisala zadnji zapis vseeno preveč neučakano čakala večerjo, ker sem … polovico stvari, ki sem jih želela napisati … preprosto pozabila. Ups.

Za nami sta dva zelo lepa in s smehom nabita večera. Prejšnji teden smo mi (no, pravzaprav salezijanci) gostili misijonarke ljubezni in španske prostovoljce, v nedeljo pa smo bili deležni gostoljubja salezijanci in slovenske prostovoljke. Hrana je bila resnično okusna, sestre in bratje pa so se izkazali za prave »party maker-je«. Seveda so svoj temperament dodali tudi španci.

Hrana tukaj je okusna, preprosta. Ljudje kuhajo na oglju, na dvorišču. Za injero uporabljajo veliko ponev, ki je »vzidana« v manjšo glineno peč. Ko maso vlijejo v ponev, pokrijejo s pokrovko in v dveh minutah je injera gotova. Žal nam slike še ni uspelo narediti.

Meso je v večini primerov goveje, redko tudi kozje. Na splošno velja, da se živali sprehajajo prosto po mestu – še posebej rade stojijo ob cesti (na cesti), ker jim veter, ki ga ustvarjajo vozila zelo godi. V Gambelli pa velja pravilo, da krave ne smejo biti v mestu, ampak se morajo pasti zunaj mesta.

Pri zelenjavi najdemo (poleg že zadnjič naštetega) zelje, krompir, pekoče feferone, lady finger (zelenjava z zelenimi stebli z belimi mehkimi peškami v notranjosti), potem neka zelena zelenjava, katere okus spominja na križanec med blitvo in petršiljem in katerega imena žal ne vem.

Pri sestrah smo včeraj prvič videli in poiskusili pasijonko (passion fruit).

Mlečni izdelki so redka dobrina. V misijonu sicer skoraj vsak dan pri zajtrku dobimo sveže mleko, vendar so kakršnikoli sekundarni produkti mleka zelo, zelo redki. V večini primerov so te stvari uvožene. Ko smo pekle pito, smo kupile margarino, ki je bila uvožena iz Nizozemske. Če pogledamo našo mizo ob zajtrku imamo sicer zeleni čaj, kavo, med in arašidovo maslo iz Etiopije. Po drugi strani pa imamo čokoladni namaz iz Grčije, marmelado iz Indije in Egipta, mleko v prahu iz Nizozemske, rumeni čaj iz Združenih arabskih emiratov in instant kavo iz Brazilije.

Draga dobrina so tudi jajca. Poleg tega so tudi veliko manjša kot naša.

Za primerjavo cen (23ETB je približno 1EUR): coca cola 300ml 10ETB, pivo 300ml 14ETB, voda 2l 12 ETB, 1 jajce 4 ETB. Cene so okvirne in se razlikujejo od trgovca do trgovca, še bolj pa se razlikujejo od kupca. Tujci ponavadi plačamo 2x-5x kot domačini. Seveda pa je to odvisno od vsakega posameznika – za nas lahko trdim, da se niti ne trudimo cene zbijati.

Upam, da mi v nekem doglednem času uspe objavit tale zapis – že tretji dan smo brez internet. Menda ga včasih kar odklopijo. Dobrodošli v Afriki! 🙂

 

 

 

About the Author:

Leave A Comment