Kar v Bolivijo greš? Kaj boste pa tam počeli?

Ena najboljših in sčasoma ena najbolj zabavnih stvar pred potovanji je vedno opazovati odzive ljudi, ko jim poveš, da greš na potovanje in takoj zatem, ko jim zaupaš kam greš. Ko se odpravljaš na drug kontinent – v Bolivijo na primer – pa je ta odziv še toliko bolj zanimiv. Vprašanje s katerim sem se v zadnjem času največkrat srečevala po začudenem pogledu, je bilo: Tako daleč? Ja, kaj boste pa tam počeli?

Včasih kar štejem ena, dva tri in zdaj!, da me sogovornik vpraša zgornje vprašanje. In potem z nasmehom do ušes odgovorim, da grem s skupino prostovoljcev preko programa POTA v Bolivijo na prostovoljno delo in da bomo tam prostovoljno delali v psihiatrični bolnišnici. Razložim, da bi radi tamkajšnje paciente z našim prihodom in prostovoljnim delom razveselili, jim popestrili dni, podarili svoj čas in energijo in skupaj z njimi ustvarili dobre odnose – tudi preko delavnic, plesa, igranja na instrumente, petja slovenskih in bolivijskih pesmi… Poudarim še, da se bomo drug od drugega veliko naučili. Da bomo tako spreminjali brezbrižnost v bližino.

Nekateri nas podpirajo. Pravijo, da smo res pogumni in da nam želijo vso srečo na naši odpravi. Da smo ljudje s srcem. Drugi umolknejo. Nekateri nato dodajo, da pa saj imamo psihiatrično bolnišnico tudi v Sloveniji. Spet drugi sprašujejo ali bom čez poletje tudi kaj delala preko študenta. Nekatere zanima le ali bomo šli na Machu Picchu. Najdejo se ljudje, ki pravijo, da je tam, kamor se odpravljamo precej nevarno in da naj zelo pazimo nase. Drugi z odobravanjem sprašujejo še kopico podvprašanj in na koncu podarijo objem za srečno pot. Nekateri dodajo le, da te bodo podpirali v molitvi.

Odzivi so različni in prav je tako. Če se sama kaj (na)učim iz številnih odzivov, ki jih vsakodnevno dobivam od prijateljev, družine, znancev, naključnih mimoidočih ali ljudi na naših predstavitvah je ta, da si ustvarjam bolj celostno sliko in odgovarjam na vprašanje: Zakaj grem v Bolivijo? Saj vem, to bi morala vedeti že ob prijavi, pa vendar je ob vseh odzivih, tako tistih pozitivnih, kot tistih, ki te včasih spravijo v položaj, ko nimaš odgovora, slika o tem, zakaj grem v Bolivijo, jasnejša. Res je potrebno biti hvaležen za vsak odziv, izziv, vprašanje in vsako preizkušnjo, ki nas čaka do trenutka, ko se bomo usedli na letalo za London – Miami – do končne postaje La Paz – in takrat se bo prava dogodivščina šele začela! 🙂

fotka

About the Author:

One Comment

  1. Petra 7. 7. 2015 at 18.07 - Reply

    Želim vam nepozabno lepa, predvsem pa z veseljem in ljubeznijo prežeta bolivijska pota. Naj vas mesto miljonih luči in nove stkane vezi (v San Juan de Dios) v LaPazu očarajo in začarajo (kot so mene). Srečna POTA!

Leave A Comment