Program mednarodnega skupinskega prostovoljstva
Novice
Prispevki naših prostovoljcev
Bolivija – Brazilija – Indija & Mjanmar (julij) – Indija & Mjanmar (avgust) – Kazahstan – Madagaskar – Mehika – Mozambik – Zambija – Slovenija
Vsega lepega je enkrat konec 🙂
Še kar ne morem verjeti, da smo prišli domov. V glavi se nam še vedno vrtijo vsi spomini iz Zambije. Na začetku smo mislili, da bo en mesec trajal celo večnost, vendar nam je na koncu vse skupaj minilo zelo hitro. Zadnji vikend v Zambiji smo v glavnem mestu Lusaka spoznali tudi slovenskega misijonarja Janeza Mujdrica, ki nam ga je bilo v veselje spoznati. Iz Lusake smo doživeli nepozabno izkušnjo vožnje z avtobusom, ki seveda nimajo nobenega voznega reda. Ko smo vstopili na avtobus, je bil nabito poln, vendar se je kljub temu našel prostor za nas šest. Ker je
Čarobni Pantanal
Po nekaj dnevih preživetih v CAIJ centru nas je v petek, 11. avgusta, čakala že nova dogodivščina. Skupaj s prostovoljci iz Španije smo obiskali šolo oz. internat Jatobazinho v Pantanalu. Pantanal je močvirje, ki je veliko kot Francija. Do šole je možno priti le s čolni ali helikopterjem, zato otroci in učitelji tam živijo kar cel teden (otroci torej odidejo v internat že s sedmimi leti!). Po dveh urah sončne in vetrovne vožnje s čolnom, kjer smo z zanimanjem opazovali čudovito okolico, smo prispeli na cilj. Sprejela sta nas učitelja in nam razkazala okolico, šolo namreč sestavlja več različnih
Med prašnimi cestami
Prvič v puloverju sedim pred našo hišo, veter mi boža obraz, zvok otroškega joka iz sirotišnice prekinja tišino po nevihti. Po cesti se je ravnokar odpeljala kočija in moje misli se potikajo po preteklem tednu. Za nami je že en teden. Zdi se mi, da smo tu že veliko dlje, saj se nam je zgodilo toliko stvari. Običajno se je dan pričel z budilko ob 5.45 za tistega, ki je kuhal kavo, za vse ostale pa nekaj minut kasneje. Vsi smo se kot megle privlekli iz svojih postelj za mizico, kjer smo pozajtrovali. Sledila je pot proti centru CAIJ.
Bloge projektov iz prejšnjih let si lahko ogledaš na lastnih straneh projektov.
Program POTA nam pomaga verjeti, da se da spreminjati svet na bolje in da je to odvisno od vsakogar izmed nas.
Prostovoljci niso pravi prostovoljci, če ne opravljajo del ljubezni tudi v vsakdanjem življenju. če ne želiš vsak dan nekomu nekaj podariti in če nisi hvaležen za vsak dar, potem si zgrešil bistvo prostovoljstva.
Takšni pač so. Odprti, topli, radovedni, iskreni, preprosti, čuteči, malenkost počasni, a v tem svojem ritmu noro prikupni. Ljudje v Zambiji. Imaš jih rad. Zelo. Za vedno. Ker takšni pač so.