Novice
Prispevki naših prostovoljcev
Bolivija – Brazilija – Indija & Mjanmar (julij) – Indija & Mjanmar (avgust) – Kazahstan – Madagaskar – Mehika – Mozambik – Zambija – Slovenija
2x na Madagaskar? JA! Bila je dobra ideja! V ISKANJU ODGOVORA ZAKAJ SEM SE VRNILA NAZAJ …
Ko smo se lansko leto vrnili iz Madagaskarja, sem v blog zapisala: »Vsa doživetja, s katerimi mi je Madagaskar postregel, so v meni pustila velik pečat in lahko rečem, da sem tam pustila majhen delček svojega srca in da se bom enkrat vrnila nazaj. Takrat bodo spomini spet lahko oživeli.« Enkrat, kdo bi vedel kdaj … Ta enkrat se je zgodil že čez eno leto. Če bi mi lansko leto kdo rekel, da bom šla letos spet na Madagaskar, bi ga verjetno imela za norca. Moje sanje so postale resničnost in res sem se vrnila. Zakaj? Še sama ne vem.
Kuharski mojstri
Za nami je še en zanimiv teden, saj smo se spet razdelili na 2 skupini. Lina in Maja sta si zadali, da bosta z otroki naredili manjši projekt (več v nadaljevanju). Jaz in Teja pa sva bila spet z najmlajšimi v vrtcu CRIPAM. Vzdušje je bilo podobno, kot je opisano v našem blogu Oranžni nasmeh, le da je bilo tokrat bolj igrivo in plesno obarvano. Plesali smo zumbo, se lovili in veliko smejali. Otroci so se naju že navadili, tako da sva porabila veliko manj časa za razlago in umirjanjem otrok. Skratka, super je bilo! V četrtek sva imela
Obiski družin
V centru CAIJ, kjer smo delovali največ časa, imajo navado, da učitelji obiščejo starše, ki ne pridejo na srečanja ali pa njihovi otroci ne obiskujejo centra. V zadnjem tednu smo tudi mi dobili priložnost in se z učiteljico odpravili po domovih. Ljudje, ki smo jih obiskali, res živijo v revščini. Ampak bolj kot to, so me pretresle zgodbe teh ljudi. Večina družin, ki smo jih obiskali, je bilo "razdrtih", "sestavljenih". Otroci živijo z enim od staršev, veliko ločenih staršev živi z novimi partnerji, otroci odraščajo s polbrati in sestrami, ali pa celo ne živijo pri pravih starših. Ogromno je ločitev,
Bloge projektov iz prejšnjih let si lahko ogledaš na lastnih straneh projektov.
Program POTA nam pomaga verjeti, da se da spreminjati svet na bolje in da je to odvisno od vsakogar izmed nas.
Prostovoljci niso pravi prostovoljci, če ne opravljajo del ljubezni tudi v vsakdanjem življenju. Če ne želiš vsak dan nekomu nekaj podariti in če nisi hvaležen za vsak dar, potem si zgrešil bistvo prostovoljstva.
Takšni pač so. Odprti, topli, radovedni, iskreni, preprosti, čuteči, malenkost počasni, a v tem svojem ritmu noro prikupni. Ljudje v Zambiji. Imaš jih rad. Zelo. Za vedno. Ker takšni pač so.